Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Učni pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu osnovne šole
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1956; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,48 MB)

Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto. V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali. Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Ključne besede: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1750; Prenosov: 126
Celotno besedilo (769,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh