| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodanega koencima Q10 v krmo piščancev na njegovo vsebnost v mišičnem tkivu prsi in beder
Nina Sečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv dodanega koencima Q10 v krmo piščancev na njegovo vsebnost v mišičnem tkivu prsi in beder. Vhlevljenih je bilo 200 piščancev, provenience Ross 308. Poskusne skupine smo oblikovali glede na dolžino krmljenja z vodotopnim koencimom Q10 (kontrolna skupina, R1, R2, R3, R4). Od prvega dne pa vse do 42. dne starosti smo spremljali proizvodne rezultate. Tehtanje je potekalo v petih ponovitvah in sicer 10., 21., 29., 36. in 42. dan. Najboljše so priraščali piščanci iz skupine R1, ti so bili krmljeni z dodatkom CoQ10 vseh 42 dni, najslabše pa piščanci kontrolne skupine in ti so se pri zadnjem tehtanju razlikovali za 318 g od povprečne mase piščancev skupine R1. Na podlagi kemijskih rezultatov smo izračunali povprečne vsebnosti CoQ10 pri posameznih skupinah za mišično tkivo prsi in beder, te pa smo pridobili iz 12-ih vzorcev dvojnih ponovitev na posamezno skupino. Rezultati so pokazali, da so vsebnosti CoQ10 v mišičnem tkivu prsi najvišje pri skupini R1 in znašajo povprečno 12,86 mg/kg CoQ10, najnižje pa pri kontrolni skupini 8,89 mg/kg CoQ10, ki v krmi ni imela dodanega CoQ10. Ta razlika je 3,94 mg/kg prsi, kar znaša dobrih 30 % te vrednosti, ki se med seboj statistično značilno razlikujejo (p≤0,05). Pri mišičnem tkivu beder so te vsebnosti prav tako najvišje pri skupini R1 in znašajo 24,73 mg/kg CoQ10, najnižje pa pri kontrolni skupini 21,49 mg/kg CoQ10. Razlika znaša 3,24 mg/kg beder in predstavlja dobrih 13 % te vrednosti, ki so statistično manj značilne.
Ključne besede: Brojlerski piščanci, mišično tkivo, CoQ10
Objavljeno: 30.11.2009; Ogledov: 1777; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
3.
Analiza vrednosti in učinek izbranih spremenljivk na prihodkovno tveganje, obdelanih po fadn
Nina Sečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovanje kmetije je povezano z različnimi tveganji, na eni strani je lahko dohodek kmetije odvisen od okoljskih sprememb, na drugi strani pa na stabilnost dohodka vplivajo spremembe cen kmetijskih izdelkov na globalnem trgu. Prihodkovno tveganje postaja v kmetijstvu pomembno področje raziskav, tako z vidika kmetije kot tudi kmetijske politike. Upravljanje s prihodkovnimi tveganji omogoča stabilnejše poslovanje, s tem pa tudi učinkovitejše delovanje kmetijskih gospodarstev. Iz mreže računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev (ang. FADN) je bilo v raziskavo vključenih 55 kmetij z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v letih od 2011 do 2015. Metodologija FADN zbira podatke o prihodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije. V analizo smo vključili naslednje spremenljivke: bruto dodana vrednost, polna delovna moč, kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov. Raziskava je pokazala, da se z višanjem izbranih spremenljivk bruto dodana vrednost povečuje. Najvišja vrednost Spearmanovega korelacijskega koeficienta po posameznih letih, ter s tem močna statistično značilna korelacija, je bila ugotovljena med spremenljivkama bruto dodana vrednost in skupna vrednost proizvodnje, najnižja pa med bruto dodano vrednostjo in polno delovno močjo. Proučili smo še medsebojni odnos preučevanih spremenljivk za povprečje petih let in dobili v vseh primerih statistično značilne pozitivne korelacije. Nadalje smo iz longitudinalnih podatkov za spremenljivko bruto dodana vrednost za vsako kmetijo izračunali koeficient variabilnosti, ki predstavlja mero za prihodkovno tveganje. Analiza je pokazala, da kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov statistično značilno negativno korelirajo s spremenljivko prihodkovno tveganje. Izjema je spremenljivka polna delovna moč, ki s prihodkovnim tveganjem ni značilno povezana.
Ključne besede: FADN-knjigovodstvo, BDV, povezanost spremenljivk, prihodkovno tveganje
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 1079; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici