| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREŽIVELOST SPOR EKSTREMOFILNIH GLIV IZPOSTAVLJENIH VISOKEMU HIDROSTATSKEMU TLAKU IN PRILAGODITEV NA USTVARJENE POGOJE
Nina Recek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je določiti, kako izpostavitev spor izbranih ekstremofilnih vrst gliv visokemu hidrostatskemu tlaku vpliva na preživelost, rast, velikost in obliko glivnih kolonij po rasti na hranilnem mediju brez soli (MEA) ali na mediju z povečano koncentracijo soli (MEA+10% NaCl). Pri tem smo želeli preveriti ali prilagoditve gliv na višjo slanost in nizek vodni potencial v hranilnem mediju, lahko vpliva tudi na boljše preživetje njihovih spor izpostavljenih visokemu hidrostatskemu tlaku. Mehanizme prilagoditve, ki so bili predstavljeni kot odziv gliv na povišano koncentracijo soli v hranilnem mediju smo primerjali in poskušali povezati z mehanizmi prilagoditve za preživetje pod vplivom visokega hidrostatskega tlaka (HHP). Rezultati so pokazali, da so izpostavljene spore vseh gliv dobro prenesle 24 ur trajajočo izpostavitev 300 bar, saj je rast bila povsod zabeležena, neglede na hranilni medij. Izbrane glivne vrste so po predhodnem gojenju na mediju s povečano slanostjo (MEA+10% NaCl) bolje kompenzirale spremembe v turgorju, ki nastanejo zaradi izpostavitve visokemu hidrostatskemu tlaku. Eden izmed mehanizmov prilagoditve je sprememba razmerja med površino in volumnom spore ter združevanje v skupke. To so opazili in opisali kot mehanizem prilagoditve gliv na življenje v okoljih z visoko salnostjo in je verjetno eden izmed mehanizmov, ko se glive soočajo z visokim hidrostatskim tlakom, kar še ni bilo opisano v literaturi.
Ključne besede: ekstremofilne glive, spore, povišana slanost, visok hidrostatki tlak, mehanizmi prilagoditve, SEM
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

2.
Protein adsorption on various plasma-treated polyethylene-terephthalate substrates
Nina Recek, Morana Jaganjac, Metod Kolar, Lidija Milković, Miran Mozetič, Karin Stana-Kleinschek, Alenka Vesel, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Protein adhesion and cell response to plasma-treated polymer surfaces were studied. The polymer polyethylene terephthalate (PET) was treated in either an oxygen plasma to make the surface hydrophilic, or a tetrafluoromethane CF4 plasma to make the surface hydrophobic. The plasma source was radiofrequency (RF) discharge. The adsorption of albumin and other proteins from a cell-culture medium onto these surfaces was studied using a quartz crystal microbalance (QCM), X-ray photoelectron spectroscopy (XPS) and atomic force microscopy (AFM). The cellular response to plasma-treated surfaces was studied as well using an MTT assay and scanning electron microscopy (SEM). The fastest adsorption rate was found on the hydrophilic oxygen plasma-treated sample, and the lowest was found on the pristine untreated sample. Additionally, the amount of adsorbed proteins was higher for the oxygen-plasma-treated surface, and the adsorbed layer was more viscoelastic. In addition, cell adhesion studies support this finding because the best cell adhesion was observed on oxygen-plasma-treated substrates.
Ključne besede: oxygen and fluorine plasma treatment, polymer surface modification, protein adsorption, cell adhesion, quartz crystal microbalance, QCM
Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 383; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici