Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko delo
Nina Planinc, 2021, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,66 MB)

Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh