Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 2005; Prenosov: 294
Celotno besedilo (4,79 MB)

Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1667; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh