Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres lahko opredelimo kot nekakšno kugo sodobnega časa, ki je vedno bolj razširjena tudi med študenti. Gre za težavo, s katero se študentje spopadajo na dnevni ravni, saj si velikokrat postavijo prevelike cilje ali pa čutijo prevelik pritisk s strani družbe. Študijske obveznosti, kot so kolokviji, seminarske naloge, izpiti, vzbudijo v človeku občutek tesnobe, panike in šibkosti. Pomembno je, da si ljudje ne zatiskajo oči pred resnico, ampak da se s težavo soočijo, kar pomeni, da je zgodnje odkrivanje simptomov bistvenega pomena za uspešno obvladovanje stresa. Če je stres prisoten dlje časa in je njegovo obvladovanje v veliki meri neuspešno, lahko to privede do resnih škodljivih posledic za človeško telo. Posledice se najpogosteje kažejo v obliki depresije, izgorelosti, izčrpanosti, lahko tudi kot duševna motnja ali psihosomatska bolezen. Diplomsko delo se v veliki meri osredotoča na stopnjo stresa, ki jo zaznajo študentje v času izpitnega obdobja, odkrivanje glavnih stresorjev ter načine in tehnike obvladovanja le-tega. Cilj diplomske naloge je ozavestiti študente o resnosti posledic stresa na njihovo duševno zdravje in o pomembnosti uporabe tehnik sproščanja, s pomočjo katerih lahko odkrijejo drugo oz. pozitivno stran stresa in ga obrnejo sebi v prid. Problematika stresa pri študentih v času izpitnega obdobja je predstavljena v teoretičnem delu, ki omogoča poglobljen pogled v to, kako sploh nastane stres, kaj ga povzroča ter kako vpliva na uspešnost študenta. V empiričnem delu so bili s pomočjo ankete pridobljeni podatki o stopnji stresa, glavnih stresorjih, posledicah stresa ter načinih obvladovanja med študenti dodiplomskega študija v času izpitnega obdobja. Iz analize ankete je razvidno, da več kot 73 % vprašanih študentov čuti v času izpitnega obdobja zelo močan stres. Glavni povzročitelj za nastanek stresa je dejavnik dva izpita na en dan; sledita mu prevelika količina snovi in pomanjkanje prostega časa. Stres na študente vpliva, tako da se počutijo dostikrat izčrpane, pri učenju so nezbrani in posledično manj učinkoviti; primanjkuje jim motivacije za opravljanje študijskih obveznostih; poleg navedenega slabše nadzirajo svoja čustva in imajo pogoste izbruhe jeze. Analiza ankete je pokazala, da študentje premagujejo stres z različnimi tehnikami sproščanja. Najpogosteje izbrane tehnike so bile naslednje: druženje s prijatelji/družino, poslušanje glasbe, druženje z živalmi, izvajanje raznih športnih aktivnosti in uporaba metode vizualizacije. Študentje redkeje uporabljajo tehnike, kot so prekomerno hranjenje, igranje iger na srečo, pitje alkoholih pijač in uživanje tobačnih izdelkov.
Ključne besede: študent, dodiplomski študij, stres, izpitno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 1070; Prenosov: 351
Celotno besedilo (2,69 MB)