| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Safety and feasibility of vulvar cancer treatment with electrochemotherapy
Gregor Vivod, Maša Omerzel, Nina Kovačević, Gregor Serša, Sebastjan Merlo, Maja Čemažar, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: A prospective institutional study was conducted at the Institute of Oncology in Ljubljana. The main objective of the study is to determine the safety and feasibility of electrochemotherapy in the treatment of vulvar cancer recurrence. From July 2020 to January 2023, 10 patients with vulvar cancer recurrence were enrolled in our study. Patients were treated with an intravenous application of bleomycin, and 8 min later, electric pulses were applied locally to the tumor to increase the cytotoxicity of bleomycin. The treatment could be performed in all patients, demonstrating its feasibility, and no adverse effects were documented, proving that the treatment is safe. In conclusion, this is the first prospective study of electrochemotherapy in the treatment of local vulvar cancer recurrence conducted for nonpalliative purposes, demonstrating its safety and feasibility.
Ključne besede: electroporation, vulvar cancer, electrochemotherapy
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (9,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Povezava predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol s kakovostjo življenja po porodu pred in med epidemijo covid-19
Tina Berčan, 2023, doktorska disertacija

Opis: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Ključne besede: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Slaba banka: primerjava slovenske in nemške slabe banke
Nina Kovačević, 2019, diplomsko delo

Opis: V času pred krizo je veliko bank dajalo kredite podjetjem brez visokih garancij. Ker so se ta podjetja kasneje razvijala in rastla, so lahko zlahka odplačevala dolgove. Tako je rast posojil strmo naraščala, banke so med seboj tekmovale, katera bo podjetjem odobrila več posojil. Ko pa je leta 2008 prišlo do gospodarske krize, se je začelo pri poslovanju bank pojavljati veliko tveganj, vezanih na kredite in slaba posojila, in s tem tudi težave z likvidnostjo, kar je posledično ogrožalo obstoj bank. Povečala se je potreba po ustanovitvi tako imenovanih slabih bank. V delu diplomskega projekta je natančneje opisan pomen in delovanje slabe banke v splošnem pomenu, saj je za nadaljnjo obravnavo potrebna osnovna razlaga slabe banke. V sklopu slabih bank, ki so potrebne za normalno poslovanje bank v državi, smo opisali edino slovensko slabo banko, Družba za upravljanje terjatev – DUTB, in pa štiri nemške slabe banke: Erste Abwickelungsanstalt, Bankaktiengesellschaft (BAG), Bankgesellschaft Berlin in FMS Wertmanagement, ter jih predstavili. V zadnjem delu diplomskega projekta smo na podlagi predstavitve vseh bank izbrali nemško slabo banko FMS Wertmanagement ter jo uporabili za primerjavo s slovensko banko DUTB. Kriteriji, ki smo jih pri tem uporabili, so: leto ustanovitve, kdo so ustanovitelji, diskont prenosa terjatev, pričakovana življenjska doba in struktura. Primerjalna analiza slovenske in nemške slabe banke je tudi vsebinski namen te naloge.
Ključne besede: slaba banka, DUTB, FMS Wertmanagement, struktura, primerjava, analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1186; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (489,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici