| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKI VIDIKI TELEMEDICINSKIH STORITEV
Nina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji smo tako kot drugod po Evropi priča demografskim trendom v smeri staranja prebivalstva, kar s seboj prinaša nesorazmerje v financiranju zdravstvene blagajne, porast kroničnih bolezni in povečane potrebe po dolgotrajni oskrbi. Zaradi ohranjanja finančne vzdržnosti sistema so v prihodnosti nujne spremembe, potrebni so strategija in sistemski ukrepi na nivoju države. Novi pristopi z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij odpirajo široko paleto možnosti za smotrno in učinkovito izvajanje postopkov zdravljenja in oskrbe na daljavo. Zaradi neurejenih pravnih okvirjev na tem področju v Sloveniji ni urejenih razmerij med plačniki zdravstvenih in socialno varstvenih storitev (povračilo iz obveznega zavarovanja, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), zato se novi pristopi zaenkrat uvajajo le posamično in projektno. Uspešnost telemedicinskih storitev se vrednoti iz več vidikov, tudi ekonomskega, kjer pa zaradi različnih metodologij pogosto prihaja do odstopanj v rezultatih. Zaradi slabšega poznavanja področja telemedicinskih storitev v slovenskem okolju sem po uvodni predstavitvi razlogov za uvajanje teh storitev (poglavje 2) prikazala pojme, definicije ter nekatere modele storitev zdravja na daljavo, med katere uvrščamo tudi telemedicinske storitve V nadaljevanju (poglavje 3). sem podala krajši opis stanja dostopnosti teh storitev v Evropski skupnosti in Sloveniji. Pomemben evropski projekt na tem področju je projekt United4Health (CIP-ICT PSP-2012-3 No.: 325215), v katerem so uporabili MAST model ekonomskega vrednotenja učinkov telemedicinskih storitev, zato projekt United4Health predstavljam v poglavju 4. V poglavju 5, ki je osrednje poglavje mojega dela, predstavljam enega od možnih vidikov vrednotenja ekonomskih učinkov uporabe telemedicinskih storitev. Iz mednarodno uveljavljene metodologije MAST povzemam ključne kazalnike za ugotavljanje razmerja med stroški in koristmi, ki jih prinašajo za nas nove tehnologije. V luči teh kazalnikov sem vrednotila ekonomske kazalce v slovenskem delu projekta United4Health. Podala sem informativni izračun stroškov telemedicinskega spremljanja sladkornih bolnikov in bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem ter jih nato primerjala med seboj. Možne neposredne ekonomske učinke pri bolnikih s srčnim popuščanjem sem prikazala z analizo hospitalizacij teh pacientov. Predstavila sem tudi oceno uporabe teh storitev s strani uporabnikov – bolnikov, ki temelji na izvedeni anketi. V zadnjem delu poglavja 5 sem predstavila izhodišča za financiranje telemedicinskih storitev. Pri tem se lahko uporabijo trije modeli plačevanja: povračilo s strani zavarovalnic ali drugih plačnikov, plačilo s strani samih uporabnikov in mešani model.
Ključne besede: zdravje na daljavo, telemedicina, eZdravje, stroški/koristi, financiranje zdravstvenih storitev
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (903,33 KB)

2.
ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA –PROGRAM USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 2011
Nina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: Z vstopom Slovenije v EU, je le-ta postala neto upravičenka do sredstev iz različnih evropskih skladov. Pričakovanja glede črpanja sredstev za preteklo finančno perspektivo so bila zastavljena zelo visoko. V programskih strategijah je bila narejena analiza za primer »črnega scenarija« krize in večina naštetih nevarnosti je res nastopila. Črpanje se je na določenih področjih (predvsem znotraj kohezijskega sklada) skorajda ustavilo. V pretekli finančni perspektivi je bil eden bolj učinkovitih programov program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«, ki je bil namenjen zaposlenim v podjetjih in jim nudil tako formalna izobraževanja, kakor tudi neformalna usposabljanja specifične narave, torej usposabljanja s katerimi se zaposleni srečujejo na določenih delovnih mestih. Program je dosegel svoje cilje in pričakovanja, ki so večja konkurenčnost zaposlenih in posledično večje možnosti za nadaljnjo zaposlitev v primeru izgube delovnega mesta ter večja vključenost zaposlenih v najrazličnejša usposabljanja. Prav tako je program vključeval najrazličnejše ranljive skupine in posebno pozornost posvetil vzpostavitvi enaki vključenosti med moškimi in ženskami ter področju pravične porazdelitve sredstev glede na regije v Sloveniji.
Ključne besede: kohezijski sklad, evropski socialni sklad, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011, nova finančna perspektiva 2014-2020
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Updating Romance: Women in Traditional Romance Fiction Vs Women in Contemporary Romance Fiction
Nina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: Romance fiction is one of the popular fiction genres. It focuses on the romantic relationship of two characters and it must have a satisfactory ending, the ‘happily-ever-after’. While the genre follows the familiar plot line, it has also depicted the current society and social norms. The graduation thesis is an insight on the historical development of romance fiction, the emergence of its subgenres, its popularity with readers and gradual acceptance by the critics. Considering that it is a genre mainly written for and by women, the thesis focuses on women readers and women characters. In order to present the similarities and difference between a Traditional Romance novel and a Contemporary Romance novel, Pride and Prejudice by Jane Austen and the Austen Addicts series by Victoria Connelly are compared.
Ključne besede: romance fiction, subgenres, love story, Traditional Romance fiction, Contemporary Romance fiction, Jane Austen, Victoria Connelly
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici