| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Cationised fibre-based cellulose multi-layer membranes for sterile and high-flow bacteria retention and inactivation
Vanja Kokol, Monika Kos, Vera Vivod, Nina Gunde-Cimerman, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Low-cost, readily available, or even disposable membranes in water purification or downstream biopharma processes are becoming attractive alternatives to expensive polymeric columns or filters. In this article, the potential of microfiltration membranes prepared from differently orientated viscose fibre slivers, infused with ultrafine quaternised (qCNF) and amino-hydrophobised (aCNF) cellulose nanofibrils, were investigated for capturing and deactivating the bacteria from water during vacuum filtration. The morphology and capturing mechanism of the single- and multi-layer structured membranes were evaluated using microscopic imaging and colloidal particles. They were assessed for antibacterial efficacy and the retention of selected bacterial species (Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Micrococcus luteus), differing in the cell envelope structure, hydrodynamic biovolume (shape and size) and their clustering. The aCNF increased biocidal efficacy significantly when compared to qCNF-integrated membrane, although the latter retained bacteria equally effectively by a thicker multi-layer structured membrane. The retention of bacterial cells occurred through electrostatic and hydrophobic interactions, as well as via interfibrous pore diffusion, depending on their physicochemical properties. For all bacterial strains, the highest retention (up to 100% or log 6 reduction) at >50 L/h∗bar∗m2 flow rate was achieved with a 4-layer gradient-structured membrane containing different aCNF content, thereby matching the performance of industrial polymeric filters used for removing bacteria.
Ključne besede: fibrous membrane, cationised cellulose nanofibrils, amino-hydrophobised cellulose nanofibrils, antibacterial activity, multi-layer structure, flux, bacteria retention
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Ključne besede: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1395; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
4.
5.
Antimicrobial efficiency of functionalized cellulose fibres as potential medical textiles
Tijana Ristić, Lidija Fras Zemljič, Monika Novak, Marjetka Kralj Kunčič, Silva Sonjak, Nina Gunde-Cimerman, Simona Strnad, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: This chapter presents an overview of methods for cellulose fibres functionalization in order to introduce antimicrobial activity. In view the need for ecologically friendly textiles antimicrobial finishing is introduced, together with some strategies for the functionalization of fibres using biodegradable polysaccharides such as the use of chitosan. Additionally,the methods used for the microbiological testing of these fibres are discussed and the current disadvantages of these methods indicated. Moreover, a new strategy for a reliable methodology regarding the antimicrobial testing of oriented fibre-based polymers such as cellulose is discussed, which could also be useful within several other polymer industrial fields.
Ključne besede: anitmicrobial agents, medical textiles, cellulose fibres, microbiological test, antimicrobial efficiency
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2533; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

6.
PREŽIVELOST SPOR EKSTREMOFILNIH GLIV IZPOSTAVLJENIH VISOKEMU HIDROSTATSKEMU TLAKU IN PRILAGODITEV NA USTVARJENE POGOJE
Nina Recek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je določiti, kako izpostavitev spor izbranih ekstremofilnih vrst gliv visokemu hidrostatskemu tlaku vpliva na preživelost, rast, velikost in obliko glivnih kolonij po rasti na hranilnem mediju brez soli (MEA) ali na mediju z povečano koncentracijo soli (MEA+10% NaCl). Pri tem smo želeli preveriti ali prilagoditve gliv na višjo slanost in nizek vodni potencial v hranilnem mediju, lahko vpliva tudi na boljše preživetje njihovih spor izpostavljenih visokemu hidrostatskemu tlaku. Mehanizme prilagoditve, ki so bili predstavljeni kot odziv gliv na povišano koncentracijo soli v hranilnem mediju smo primerjali in poskušali povezati z mehanizmi prilagoditve za preživetje pod vplivom visokega hidrostatskega tlaka (HHP). Rezultati so pokazali, da so izpostavljene spore vseh gliv dobro prenesle 24 ur trajajočo izpostavitev 300 bar, saj je rast bila povsod zabeležena, neglede na hranilni medij. Izbrane glivne vrste so po predhodnem gojenju na mediju s povečano slanostjo (MEA+10% NaCl) bolje kompenzirale spremembe v turgorju, ki nastanejo zaradi izpostavitve visokemu hidrostatskemu tlaku. Eden izmed mehanizmov prilagoditve je sprememba razmerja med površino in volumnom spore ter združevanje v skupke. To so opazili in opisali kot mehanizem prilagoditve gliv na življenje v okoljih z visoko salnostjo in je verjetno eden izmed mehanizmov, ko se glive soočajo z visokim hidrostatskim tlakom, kar še ni bilo opisano v literaturi.
Ključne besede: ekstremofilne glive, spore, povišana slanost, visok hidrostatki tlak, mehanizmi prilagoditve, SEM
Objavljeno v DKUM: 01.07.2011; Ogledov: 3173; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

Iskanje izvedeno v 1.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici