Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu se uvodoma posvečamo teoretičnim izhodiščem načela trajnosti in trajnostnega razvoja ter sodobnim smernicam vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). V ospredje postavljamo oblikovanje učenčevih spretnosti, veščin in uporabnega znanja, kar z drugo besedo imenujemo razvijanje kompetenc 21. stoletja. Poudarjene so vsebine trajnostnega razvoja ter dejavnosti, ki poudarjajo oblikovanje kritičnega mišljenja učencev o aktualnih okoljskih problemih ter jih spodbujajo, da postanejo trajnostno odgovorni državljani. Le tako bomo namreč lahko ohranil ali morda celo izboljšali stanje okolja in ga pustili bodočim generacijam, pri čemer bo odločilno vlogo imel trajnostno usmerjen izobraževalni sistem, ki bo ozaveščal, vzgajal in vplival na trajnostno ravnanje posameznikov. Za raziskovanje stanja na področju vključevanja načela trajnosti pri pouku tehnika in tehnologija ter možnost medpredmetnega povezovanja z geografijo v osnovni šoli smo raziskavo izvedli na načine, ki so predstavljeni v realnem časovnem zaporedju, kot se je raziskava dejansko izvajala: - pregled strokovne literature na temo trajnosti in trajnostnega razvoja, - neempiričen del raziskave, ki smo jo izvedli s primerjavo trajnostnih vsebin v učnih načrtih za TIT in GEO ter - empiričen del raziskave, kjer smo izbrali fokusno skupino učiteljev TIT ter izvedli polstrukturirani intervju, ki smo ga nadalje analizirali s tematsko analizo. V okviru neempiričnega dela magistrske naloge smo pregledali aktualna Učna načrta za tehniko in tehnologijo(TIT) ter geografijo (GEO) in poiskali skupne vsebinske sklope, ki se navezujejo na načelo trajnosti. Predstavili smo prednosti medpredmetnega sodelovanja in poudarek namenja praktičnemu učenju, kjer so učenci praviloma bolj motivirani in razmišljajo na višjih taksonomskih stopnjah. Na tak način osvojeno znanje je praviloma kakovostnejše in dolgotrajnejše. Prav zato smo se osredotočili na možnosti medpredmetnega sodelovanja TIT in GEO na področju trajnostnih vsebin. V empiričnem delu raziskave smo izvedli polstrukturirani intervju med učitelji tehnike in tehnologije ter ugotavljali, v kolikšni meri spodbujajo načelo trajnosti pri pouku, na katere ovire pri izvajanju trajnostnih vsebin in pri medpredmetnem povezovanju najpogosteje naletijo pri svojem delu ter pri katerih vsebinskih sklopih so možnosti za medpredmetno povezovanje z geografijo po njihovem mnenju najbolj smiselne in učinkovite. Glavne ugotovitve v zvezi vključevanja načel trajnosti pri pouku TIT poudarjajo pomen praktičnega dela, projektnih dni, izkustvenega učenja in sodelovalnega učenja, pri čemer je medpredmetno povezovanje predstavljeno kot odličen primer spodbujanja trajnostnih načel pri učencih in omogoča oblikovanje učenčevih moralnih in etičnih načel do čistega okolja. Prav zato v nalogi predstavljamo skupne vsebinske sklope, ki vključujejo načelo trajnosti in so primerni za medpredmetno povezovanje TIT in GEO. Predstavljeni izsledki raziskave in primeri dobrih praks bodo učiteljem TIT prav gotovo v veliko pomoč pri vključevanju trajnostnih vsebin v pouk. Predstavljajo pester nabor vsebinskih sklopov za medpredmetno povezovanje na področju vključevanja načel trajnosti in priložnost za nadaljnje spodbujanje trajnosti pri pouku tehnike in tehnologije.
Ključne besede: načelo trajnosti, medpredmetno povezovanje, tehnika in tehnologija, geografija
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,62 MB)

Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, varstvo okolja, okolje, e-gradiva, ekoremediacije, učne poti
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3914; Prenosov: 269
Povezava na celotno besedilo

Opis: Razvoj človeških virov je strategija, ki lahko v času velike gospodarske krize pripomore k rešitvi marsikaterega gospodarskega problema. Predvsem za slovensko podeželje velja, da danes v več pogledih zaostaja za mestom, saj je manj gospodarsko razvito, neperspektivno za mlade, ima slabšo izobrazbeno strukturo prebivalstva, nima primerne infrastrukture in podobno. Tradicionalno kmetijstvo je zaradi neprimerne zemljiško posestne strukture in zaradi neprimernega reliefa nekonkurenčno v primerjavi z državami EU, zato je potrebno iskati konkurenčnejše strategije za razvoj slovenskega podeželja. V zadnjih letih so se pojavile nove možnosti razvoja predvsem v ekološkem kmetijstvu, pri tem pa ne smemo zanemariti tudi razvoja človeških virov, ki ima velik pomen za samo prestrukturiranje kmetij. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani se zaradi večje ozaveščenosti porabnikov o pomenu naravno pridelanih živil povečuje, zato imajo slovenski kmetje priložnost, da ob pomoči državnih subvencij in različnih izobraževalnih aktivnosti pridobijo ustrezna finančna sredstva in znanja za prestrukturiranje tradicionalnega kmetijstva v ekološko, za katerega je značilno, da je prijazno okolju in našemu zdravju. V magistrski nalogi želimo predstaviti problematiko slovenskega podeželja, ki bi jo lahko v določeni meri rešili z ustrezno strategijo razvoja človeških virov. Želimo predstaviti perspektivo, ki jo vidimo predvsem v proizvodnji ekološko pridelane hrane. Predstavili smo načine usposabljanj in izobraževanj, katerih se imajo kmetje možnost udeležiti, da izpopolnijo svoje znanje in pridobijo neprecenljive izkušnje za nadaljnjo pridelavo. Raziskali smo, v kolikšni meri dijaki srednjih biotehniških šol v Podravski regiji vidijo perspektivo na podeželju, ali nameravajo ostati na podeželju ter v kolikšni meri in na kakšne načine kmetje, ki se v Podravski regiji ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, izpopolnjujejo svoje teoretično in praktično znanje o ekološkem kmetijstvu.
Ključne besede: razvoj človeških virov, slovensko podeželje, ekološko kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 26.11.2010; Ogledov: 2890; Prenosov: 0