| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 872
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Snovanje energetsko varčnega sistema za klimatizacijo in prezračevanje
Nina Šošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema projekt avtomatizacije klimatsko-prezračevalne naprave z možnostjo varčevanja energije. Najprej sta pojasnjeni pomembnost varčevanja energije in uporaba obnovljivih virov energije. Nato je opisano delovanje varčnega klimatsko-prezračevalnega sistema in vseh možnih režimov delovanja. Po seznanitvi z osnovnimi principi delovanja sledijo načrtovanje klimatske naprave N1 in vseh njenih sestavnih elementov, razlaga vseh procesov, ki se v njej izvajajo, ter zapis programske logike za regulacijo in vodenje naprave v programu Codesys. Program je naložen na krmilnik Andivi U-DDC, na katerega sta s pomočjo komunikacije I2C povezani dve vhodno-izhodni enoti U-MIO, prav tako je izvedena simulacija režima ogrevanja, hlajenja in prostega hlajenja. Na koncu je narejena aplikacija za vizualizacijo, ki nam omogoča spremljanje delovanja in nastavljanje želenih vrednosti temperatur in režimov delovanja naprave.
Ključne besede: klimatsko-prezračevalni sistem, regulacija, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje
Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
Eksperimentalna raziskovalna škatla za predšolske otroke: Peščeni filter
Nina Kopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ozaveščenost in občutljivost otrok za skrb ter varovanje okolja, lahko dosegamo že v predšolskem obdobju. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, naravo opredeljuje kot eno izmed posebnih področji dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelji otrokom omogočamo pridobivanje izkušenj z odkrivanjem in raziskovanjem neokrnjene narave. Preko naravoslovnih vsebin otrok razvija svoje sposobnosti in spretnosti naravoslovnih postopkov. Sprva preprostih, zatem zahtevnejših in abstraktnejših. Naš cilj je dejavnosti prilagoditi otrokovi starosti, veščinam in razvoju, hkrati pa mu omogočiti izzive, s katerimi se preizkusi tudi v čem težjem, novem in nepoznanem. Monotonost v igralnicah vrtca lahko preprečimo z interesnimi naravoslovnimi kotički. Z avtorsko Eksperimentalno raziskovalno škatlo: Peščeni filter, ki je v diplomski nalogi podrobno predstavljena, smo ugotavljali vlogo naravoslovnih škatel pri predšolskih otrocih v vrtcu. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 24 otrok, oziroma 12 parov, starih 5−6 let. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali rezultate otrok. Podatke smo pridobili z enim preverjanjem in jih zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike - s strukturiranim opazovanjem, ter kvalitativne tehnike - z nestandardiziranim intervjujem. Otroci so z materiali in pripomočki znotraj škatle, samostojno raziskovali in izvedli eksperiment. Ugotovili smo, da škatla otrokom omogoča aktivno učenje, vpliva na njihovo pridobivanje pozitivnih naravoslovnih izkušenj in spodbuja razvoj sposobnosti sodelovanja otrok.
Ključne besede: predšolski otrok, eksperimentalna raziskovalna škatla, peščeni filter
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (11,40 MB)

3.
Domain landscape
Robert Hofsink, Andrej Bergauer, Vojko Flis, Nina Kobilica, Tadej Kampič, Izidor Mlakar, Daniel Hari, Riko Šafarič, Suzana Uran, 2021, elaborat, predštudija, študija

Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (351,73 KB)

4.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

6.
Večkriterijski model za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj
Nina Filipič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Ključne besede: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Povezanost dispozicijskega optimizma in pozitivnih pričakovanj glede zdravljenja z okrevanjem pri srčno žilnih obolenjih
Nina Mikl, 2021, magistrsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so v razvitem delu sveta in v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolelosti in umrljivosti odraslih. Kljub temu da trend pojavnosti srčno žilnih bolezni v Sloveniji v zadnjih desetletjih pada, ostajajo bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. V zadnjih desetletjih naraščajo dela, ki ugotavljajo povezavo med pozitivnimi psihosocialnimi dejavniki in zdravjem ter daljšo življenjsko dobo, vključno z nižjimi faktorji tveganj srčno-žilnih bolezni in manjšo pojavnostjo bolezni. S tem namenom smo se odločili raziskati, kakšna povezava obstaja med optimizmom in/ali pozitivnimi pričakovanji glede zdravljenja in okrevanjem pri srčno-žilnih bolnikih v slovenski populaciji. V raziskavi je sodelovalo 90 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili vprašalnika LOT-R in MHLC-C ter rezultate obremenitvenega testa. Ugotovili smo, da je dispozicijski optimizem pozitivno povezan z okrevanjem v rehabilitaciji. Potrdili smo moderacijski učinek zavedanja tveganj na odnos med optimizmom in okrevanjem. Izkazalo se je, da je obvladovanje dejavnikov tveganj, kot so izboljšanje uravnotežene prehrane, povišanje fizične aktivnosti in obvladovanje kajenja, mediator odnosa med dispozicijskim optimizmom in okrevanjem tako, da je v pogoju višje stopnje obvladovanja dejavnikov tveganj povezava med njima višja. Notranji lokus kontrole moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem kajenja ter izboljšanjem zdrave prehrane, tako da je v pogoju visoke stopnje notranjega lokusa kontrole povezava med njima višja. Prav tako zavedanje resnosti tveganj moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem dejavnikov tveganj. Povezanosti med pozitivnimi pričakovanji in stopnjo okrevanja nismo ugotovili.
Ključne besede: dispozicijski optimizem, pozitivno pričakovanje, zavedanje resnosti dejavnikov tveganj, notranji lokus, okrevanje pri srčno-žilnih boleznih
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Ključne besede: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (680,29 KB)

9.
Z lutko odkrivam svet okoli sebe
Nina Fijavž, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Z lutko odkrivam svet okoli sebe obsega teoretični ter praktični del, v okviru katerega smo izpeljali projekt – od ogleda lutkovne predstave pa vse do samostojnega dela otrok (lutkovne predstave otrok). V prvem delu so predstavljena različna teoretična izhodišča o spoznavanju otrok z lutkami, njihovem pomenu in vplivu na razvoj otrok. Omenjenih je tudi več načinov, kako se spopasti z različnimi izzivi, pred katere nas otroci popolnoma nezavedno postavljajo. V sklopu teorije podamo kar nekaj nasvetov, da bi bilo prvo srečanje otroka z lutko čim bolj zabavno, zanimivo in predvsem nevsiljivo. Vodi nas torej k lutki, ki jo uporabimo kot sredstvo za doseganje, spoznavanje ter utrjevanje novih ciljev na različnih področjih in kako s tem bistveno pripomoremo k otrokovemu razvoju. Z opisanim v teoretičnem delu smo v nadaljevanju diplomske naloge predstavili koncept projekta, ki smo ga preizkusili še v praksi. Zasnovan je bil od ogleda lutkovne predstave, ki jo mi pripravimo otrokom, preko spoznavanja, raziskovanja ter izdelovanja lutk, pa vse do lutkovne predstave otrok. Osnova petdnevnega projekta je bila zgodba Katje Reider: Najraje bi te kar pojedel, s pomočjo katere smo odigrali lutkovno predstavo. Zgodbo so otrokom pripovedovale lutke marionete, ki so jih popeljale v svet lutkarstva in jih spodbudile k nadaljnjemu ustvarjanju na področju umetnosti iz kurikuluma. Projekt je bil oblikovan tako, da so otroci vseeno dobili veliko različnih moţnosti izraţanja na tem istem področju. Pripravili smo različne spontane in vodene dejavnosti, preko katerih smo otroke spodbudili k aktivnemu sodelovanju, mi pa smo dane priloţnosti izkoristili za opazovanje otrok. Aktivnosti znotraj projekta so otroke pritegnile ter motivirale.
Ključne besede: lutka, lutkovna predstava, otrok, vzgojitelj, razvoj, ustvarjalnost.
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Obremenitve in obremenjenosti zaposlenih v proizvodnji ter določitev ergonomskih ukrepov na podlagi metod rula in reba
Nina Čebin, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo v podjetju Lit Transit opravili ergonomsko analizo delovnih mest v proizvodnji. V uvodu so predstavljeni podjetje, znanstvena veda ergonomija ter njena načela. Predstavljeni sta tudi ergonomski metodi RULA in REBA. Sledi opis delovnih mest v proizvodnji, ki so predmet analize. Analiza je opravljena s pomočjo ankete ter opazovalnima metodama RULA in REBA. V zaključnem delu so predstavljeni rezultati vseh analiz s komentarji, ter predlogi za izboljšanje dela. Ugotovljeno je bilo, da je zdravje zaposlenih v podjetju, dolgoročno gledano, ogroženo. Nepravilna izbira oz. postavitev delovne opreme ali orodja lahko privede do škodljivih posledic za zaposlene, kar pa pomeni tudi negativne posledice za podjetje. S pomočjo znanja ergonomije se delovna mesta ter oprema lahko oblikujejo tako, da se prilagajajo posameznikom, zaposlenih v proizvodnji. Ko je poskrbljeno za najboljše in najprimernejše pogoje dela, se zadolžitve bolje in natančneje opravljajo, hkrati pa ergonomsko delovno mesto predstavlja varno opravljanje dela za zaposlene, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo. Posledično to pomeni, da v svoje zadolžitve vložijo več truda, so učinkovitejši oz. produktivnejši, kar pa za podjetje predstavlja zelo pozitiven efekt – hitrejše in zagotovljeno doseganje zastavljenih ciljev. Ne sme pa se prezreti dejstva, da za uspešno delovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih ni dovolj samo enkratno ergonomsko oblikovanje delovnih mest, treba jih je tudi redno vzdrževati, izpopolnjevati, analizirati ter na podlagi dobljenih rezultatov in sprotnih sprememb tudi prilagajati.
Ključne besede: Ergonomija, proizvodnja, preventivna vadba, delovno mesto, RULA, REBA
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici