1. Kakovost življenja bolnikov s starostno degeneracijo makuleNina Bezjak, 2020, diplomsko delo Opis: Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta bolezen, ki postopoma uničuje centralni vid in je eden od vodilnih vzrokov za slabovidnost in slepoto v svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vlažna SDM vpliva na vsakodnevno življenje in kako vplivajo redni pregledi ter zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralca rastnih dejavnikov za žilni endotel (anti-VEGF) na kakovost življenja teh bolnikov.
Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika s 24 vprašanji. Anketirali smo 100 bolnikov z vlažno SDM, in sicer 50 z enostransko in 50 z obojestransko okvaro vida, ki se zdravijo ambulantno v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov Slovenije.
Rezultati: 54 % bolnikov živi s partnerjem, 27 % pa samostojno. 19 % je zaradi težav z vidom odvisnih od pomoči drugih v vsakdanjem življenju. 36 % bolnikov potrebuje pomoč pri branju, 56 % ne more voziti avta, 18 % se ne znajde v nepoznanem okolju. Več težav v vsakdanjem življenju imajo bolniki z obojestransko okvaro vida. Pogosti pregledi in zdravljenje bolnikom ne predstavljajo večje obremenitve. Kar 73 % anketiranih čuti strah pred popolno izgubo vida, kljub temu, da 58 % opaža stabilizacijo vida s pomočjo anti-VEGF terapije.
Diskusija in zaključek: Kljub slabši vidni funkciji in težavah bolniki s SDM v večji meri ohranjajo samostojnost v vsakdanjem življenju. Nuditi jim moramo potrebno pomoč in podporo saj jim s tem omogočamo boljšo kakovost življenja. Pomembo je, da se bolniki zavedajo pomena pregledov in zdravljenja, saj s tem ohranjamo njihov vid in posledično boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: strukturiran vprašalnik, vlažna SDM, enostranska SDM, obojestranska SDM, zdravljenje SDM, anti-VEGF
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1076; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (502,86 KB) |
2. Razvoj predšolskega otroka in medijiNina Bezjak, Petra Leber, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razvoj predšolskega otroka in vpliv medijev nanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne značilnosti medijev in osnovne značilnosti vedenja otrok. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo ugotavljali pogostost uporabe medijev pri predšolskih otrocih, stopnjo spoznavne, socialne, čustvene in telesne razvitosti predšolskega otroka, obstoj razlik v rabi medijev in stopnji osebnostne razvitosti glede na spol, starost, izobrazbo staršev in stratum vrtca ter zvezo med uporabo medijev in stopnjo osebnostne razvitosti predšolskega otroka.
V diplomskem delu smo uporabili desprektivno in kavzalno ‒ neeksperimentalno metodo dela. Podatke za raziskovalno delo smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil tako v tiskani obliki kakor tudi v spletni obliki. Tako tiskano kot tudi spletno anketiranje staršev otrok je bilo anonimno. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih nato prikazali v tabelah. V sami raziskavi smo pridobili odgovore 175 anketirancev. Skozi raziskavo smo ugotovili, da otroci večino medijev uporabljajo zmerno. Otroci najpogosteje posegajo po uporabi televizije in posledično posnemajo medijske junake, kar pa je tudi pomemben del otrokovega odraščanja. Ugotovili smo, da se razlike v nekaterih primerih pri intelektualnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost branja tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav. Prav tako se razlike se v nekaterih primerih pri socialnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska in televizije, ne pa tudi glede na pogostost uporabe računalnika in mobilnih naprav. Ugotovili smo tudi, da se razlike na telesnem razvoju pojavljajo le pri uporabi tiska in televizije. Razlike v čustvenem razvoju otrok se v nekaterih primerih pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, razvoj otroka, vedenje otrok
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1522; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Kolizijska pravila v konkurenčnopravnih sporih - problem neopredeljenosti pojmov v uredbi Rim IINina Bezjak, 2018, magistrsko delo Opis: Rim II ne definira pojmov nelojalne konkurence in ravnanj, ki omejujejo svobodno konkurenco, četudi se pravila glede določitve merodajnega prava v konkurenčnopravnih sporih nanašajo na ta dva pojma. Poleg omenjenih, določitev ustreznega prava v konkurenčnopravnih sporih otežujejo še nekateri drugi pomensko odprti pojmi, denimo (upoštevni) trg, škoda in kraj nastopa škodne posledice kot eni najpomembnejših. Ob tem se postavlja vprašanje, kako se sploh lotiti določitve ustreznega merodajnega prava, saj je odločitev v prvi fazi odvisna od tega, ali spor izvira iz pogodbene ali nepogodbene obveznosti. V nekaterih primerih tožba temelji tako na pogodbenih kot nepogodbenih elementih, zaradi česar je izbira prava še toliko bolj problematična.
To magistrsko delo naslavlja problematiko kolizijskih pravil v konkurenčnopravnih sporih, pri čemer se osredotoča na definicijo trga in ostale pomensko odprte formulacije, saj je njihova opredelitev ključna za presojo, katere določbe v konkretnem primeru uporabiti. Tudi od tega je namreč odvisna pravna varnost udeležencev na trgu.
Ugotoviti je, da Sodišče Evropske unije skuša z avtonomno razlago kazuistično razložiti vsebino pojmov in tako oblikovati poenotena pravila, ki jih lahko nacionalna sodišča uporabijo pri reševanju primerov. Razlaga SEU ni ostala povsem brez praznin, zato so naposled nacionalna sodišča vendarle tista, ki to razlago dopolnijo s svojo lastno, kar posledično nedvomno pomeni različne rezultate postopkov v različnih državah.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, omejevanje konkurence, nepogodbene obveznosti, učinek na trgu, izbira merodajnega prava, upoštevni trg, avtonomija volje, člen 6 Rim II
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 1380; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,01 MB) |
4. PROBLEMATIKA PRIVATNEGA REPRODUCIRANJA KOT OMEJITVE AVTORSKE PRAVICENina Bezjak, 2014, diplomsko delo Opis: V pričujočem delu ugotavljamo, da je pravica reproduciranja najpomembnejša avtorska pravica, obseg zaščite avtorskih pravic pa se je postopoma razširjal in tako le-ta danes vključuje tudi primere, kadar reprodukcija ni identična originalu. V jedru diplomskega dela spoznamo, da reprodukcijo srečamo v različnih oblikah in obsegih, izjemno pomembno pa je tudi poudariti, da je odplačnost, neodplačnost reproduciranja ali uporaba kopij glede avtorjevih pravic nepomembna. Pred samim zaključkom dela spoznamo še t. i. tristopenjski test, katerega slovensko različico – štiristopenjski test – ureja ZASP v 46. členu, pri čemer gre za dodatna pravila, ki vsebinsko omejujejo avtorsko pravico.
Ključne besede: Reprodukcija, omejitev reproduciranja, avtorska pravica, gospodarski interesi avtorja, tristopenjski test, štiristopenjski test, cilji reprodukcije.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2014; Ogledov: 2547; Prenosov: 279
Celotno besedilo (746,56 KB) |
5. Vloga in pomen nabavne funkcije v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. : diplomsko deloNina Bezjak, 2007, diplomsko delo Ključne besede: nabava, nabavna politika, dobava, odločanje, poslovne funkcije, povezanost, materialno poslovanje, cilj, kemična industrija, Slovenija, čistila, pralna sredstva, kozmetika, organizacijske strukture, merila, ocenjevanje, postopki, vrednotenje, organiziranost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2025; Prenosov: 157
Celotno besedilo (820,62 KB) |
