| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv magnetnega polja na potek encimsko katalizirane reakcije : magistrsko delo
Nina Belina, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo raziskovali vpliv magnetnega polja na hidrolizo saharoze z dodatkom imobilizirane invertaze. Laboratorijski postopek imobilizacije invertaze in hidrolize saharoze ter analize glukoze kot končnega reakcijskega produkta smo pripravili z visoko ponovljivostjo, da so bili pari reakcij z in brez magnetnega polja ustrezno primerljivi. Izveden je bil niz parov (z in brez magneta) pri različnih temperaturah in pH za določitev optimalnih reakcijskih pogojev. V območju pH od 4 do 5 in temperature od 30 °C do 45 °C smo ugotovili, da sta optimalna reakcijska pogoja pH = 4,5 in temperatura 35 °C. Reakcijska raztopina je bila neposredno izpostavljena istosmernemu magnetnemu polju, kjer je bila sredica raztopine izpostavljena jakosti 0,45 T, na obodu pa 0,35 T. Iz rezultatov je razvidno, da je magnetno polje pri optimalnem pH razširilo optimalno temperaturno območje. Najizrazitejši vpliv smo opazili pri temperaturi 30 °C, kjer je bila po dveh urah reakcije v magnetnem polju koncentracija glukoze kar 47 % višja, kot pri reakciji brez magneta. Pozitivni učinek magneta smo opazili tudi pri temperaturi 40 °C, razlika v koncentraciji glukoze je znašala 24 %, kar je bistveno več od eksperimentalne ponovljivosti.
Ključne besede: invertaza, saharoza, hidroliza, UV-Vis spektroskopija, magnetno polje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
Hidroliza triacetina z uporabo encima lipaze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Belina, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali reakcijo hidrolize triacetina pri različnih pogojih. Reakcije smo najprej izvajali v fosfatnem pufru (c = 0,05 mol/L), pri pH = 7, kateremu smo dodali 1 mL 99 % triacetina. Reakcije so potekale pri (25, 30 in 35) °C in z različnimi količinami dodanega katalizatorja – encima lipaze (0,2; 0,4 in 0,6) g. Za primerjavo smo izvedli reakcije z 0,5 in 2 mL triacetina pri vseh treh temperaturah in 0,2 g lipaze. Na koncu smo se odločili izvesti dve reakciji pri najvišji temperaturi in največji količini dodane lipaze z 1 mL triacetina in fosfatnim pufrom s pH=6 in 8. Za spremljanje reakcij smo uporabili in- situ ReactIR 702L, podjetja Mettler Toledo. Ugotovili smo, da dosežemo pri reakciji izvedeni pri 35 °C, z 0,6 g dodane lipaze in pri pH=7 in 8 najvišjo presnovo. Iz rezultatov je razvidno, da je reakcijska hitrost višja pri višjem pH. Dobljene rezultate smo opisali z Michaelis-Menten-inim modelom. Povprečne Michaelis-Menten-ine konstante so 103,9; 104,8 in 238,3 mol/L in aktivacijske energije 104,2; 109,3 in 64,3 kJ/mol za reakcije z 0,2; 0,4 in 0,6 g dodane lipaze. Izračunane konstante proizvodnosti so manjše pri nižji temperaturi in manjši količini dodane lipaze.
Ključne besede: triacetin, hidroliza, diacetin, lipaza, FTIR
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1200; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici