| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV IZBRANIH TRIAZOLOV NA ALGO PSEUDOKIRCHNERIELLA SUBCAPITATA (KORSHIKOV) F. HINDAK
Barbara Hajnžič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem določala strupenost triazolov za enocelično zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata in določila vrednosti ErC50 in NOEC. Za določanje sem uporabila standardno metodo OECD 201, pri čemer sem kulturo enoceličnih zelenih alg v času eksponentne rasti za 72 ur izpostavila različnim koncentracijam izbranih triazolov. ErC50 in NOEC vrednosti sem izračunala iz podatkov poskusa in ugotovila, da so v skladu s sicer redkimi podatki iz literature. Dobljene rezultate sem ovrednotila in jih razvrstila v skladu s kemijsko zakonodajo REACH oziroma s pomočjo Uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij (CLP) ter ugotovila, da niti eden izmed obravnavanih triazolov ne predstavlja akutne, torej kratkotrajne nevarnosti za algo Pseudokirchneriella subcapitata. Večina obravnavanih triazolov spada v kategorijo kroničnosti 2 z 72 urnim ErC50 med 1 in 10 mg/l.
Ključne besede: Pseudokirchneriella subcapitata, triazoli, testi strupenosti za vodne organizme, ErC50, NOEC
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Primerjava ekofizioloških odzivov enoletnih in dvoletnih rastlin česnovke
Katarina Šerc, 2018, magistrsko delo

Opis: Vrsta Alliaria petiolata velja za najprepoznavnejšo invazivko gozdov vzhodne Amerike in južne Kanade, kamor se je razširila iz Evrazije. Alliaria petiolata je dvoletnica, za katere je značilno obdobje t.i. enoletne regeneracije. Takrat rastlina izoblikuje bazalno rozeto, ki mora preživeti do prihodnje vegetacijske sezone, v kateri rastlina oblikuje visoke cvetoče poganjke, ki plodijo, rastlina pa s koncem sezone propade. Zaradi razlik v pojavnosti in življenjskem ciklu obeh tipov rastlin, sem pričakovala funkcionalne razlike v med listi. V nalogi sem na terenu proučevala ekofiziološke razlike med listi prvoletne rozete in listi drugoletne cvetoče rastline ter razlike v potencialni alelopatski uspešnosti obeh tipov. Primerjala sem količino klorofila v listu, ocenjeno kod vrednost SPAD, fluorescenco klorofila in prevodnost listnih rež. Pri tem sem spremljala tudi abiotske dejavnike. Ker je za vrsto A. petiolata značilno alelopatsko delovanje, sem s pomočjo biološkega kalitvenega testa (Lepidium test) v laboratoriju potrdila, da je A. petiolata alelopatsko učinkovita. Preverila sem vodne ekstrakte ter hlapljive substance, pri čemer so me zanimale razlike v delovanju alelopatskih učinkovin na kalitev semen in rast kalic testne rastline. Raziskava je bila omejena na spomladanski čas v mesecu maju leta 2017, ko rastline cvetijo, a še ne tvorijo plodov. Terensko delo je zajemalo tri lokacije v Mariboru: Koblarjev zaliv, Mariborski otok in obgozdni rob za trgovinskim centrom v okolici fakultete. Z izvedenimi meritvami sem potrdila, da so rozete v primerjavi s cvetočimi rastlinami fotosintetsko aktivnejše. Tako je v prvem letu življenjskega cikla vrste A. petiolata povečana količina klorofila in prevodnost listnih rež. Prav tako imajo listi prvoletne rozete višjo alelopatsko učinkovitost v primerjavi z učinkovanjem listov cvetoče rastline, kar se je izkazalo tako za hlapljive snovi kot za vodni ekstrakt listov. Razloge za večjo učinkovitost rastlin v prvem letu lahko najdemo v ekološki strategiji vrste, ki mora preživeti prvo leto in nakopičiti dovolj energije, da v drugem letu hitro zraste, zacveti in razvije semena ter tako nadaljuje generacije in ohranja vrsto.
Ključne besede: Alliaria petiolata, alelopatija, dvoletnice, Lepidium test, ekofiziologija, funkcionalna ekologija
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 336; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
4.
Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastline
Anja Vajnhandl, 2018, magistrsko delo

Opis: Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.
Ključne besede: čemaţ, Allium ursinum, listni zavrtač, Cheilosia fasciata, porometrija, prevodnost listnih reţ, listna reţa, Lepidium test, alelopatija
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 545; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Mitigating the conflict between pitfall-trap sampling and conservation of terrestrial subterranean communities in caves
Peter Kozel, Tanja Pipan, Nina Šajna, Slavko Polak, Tone Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Subterranean habitats are known for their rich endemic fauna and high vulnerability to disturbance. Many methods and techniques are used to sample the biodiversity of terrestrial invertebrate fauna in caves, among which pitfall trapping remains one of the most frequently used and effective ones. However, this method has turned out to be harmful to subterranean communities if applied inappropriately. Traditionally, pitfall traps have been placed in caves solely on the ground. Here we present an optimized technique of pitfall trapping to achieve a balance between sampling completeness and minimal disturbance of the fauna in the cave. Monthly we placed traps for two days in two parallel sets, a ground trap and an upper one−just below the ceiling−along the cave. In the upper set, about 10% additional species were recorded compared to the ground set. Greater species diversity in the cave was the consequence of both the increased sampling effort and the amplified heterogeneity of sampled microhabitats. In caves sampled by traditional pitfall trapping, overlooked species may be a consequence of methodological biases, leading to lower biodiversity estimates. In our research, incidence-based estimations mostly surpassed abundance-based ones and predicted 95% coverage of the species richness within about two years of sampling. The sampling used contributes at the same time to both the more effective and less invasive inventory of the subterranean fauna. Thus, it may serve as an optional sampling to achieve optimal balance between required data for biodiversity and ecological studies, and nature conservation goals.
Ključne besede: biodiversity estimators, microhabitats, sampling effort, sampling techniques, biological inventories
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 558; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)
Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 993; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

7.
Fiziološke značilnosti vodne solate (Pistia stratiotes L.) vzdolž temperaturnega gradienta
Tina Urek, 2017, magistrsko delo

Opis: Invazivnost tujih vrst je povezana z njihovimi ekofiziološkimi odzivi na nove stresne dejavnike. Pistia stratiotes je invazivna tropska rastlina, zato smo z rezultati magistrskega dela želeli ugotoviti njene fiziološke značilnosti vzdolž temperaturnega gradienta v mokrici Topla pri Prilipah. Strugo mokrice smo razdelili na 10 lokacij, ki so se razlikovale glede na temperaturo vode. Ugotavljali smo, katera temperatura vode je optimalna za največji prirast in najboljše možnosti za vegetativno razmnoževanje. Merili smo, kako sta fotokemična učinkovitost in vrednost klorofila v listu (vrednost SPAD) odvisni od temperature okolja. Rezultati meritev so pokazali, da je za P. stratiotes najoptimalnejša temperatura od 25 °C do 30 °C. Rastline pri nižjih temperaturah od 21 °C niso uspevale, prav tako so pri temperaturi nad 35 °C začele rumeneti. Temperatura vode vpliva tudi na temperaturo rozete, ki je enaka temperaturi vode, ter na temperaturo lista, ki je v povprečju za 1 °C hladnejši od temperature vode. Zraven temperature vode imajo velik vpliv tudi temperatura zraka, hranila in pH vode. S pomočjo testa kalivosti ugotavljamo, da se vrsta v mokrici Topla pri Prilipah ob razmnoževanju s stoloni, uspešno razmnožuje tudi s semeni, ki preživijo temperature pod 0 °C in skladiščenje v sedimentni semenski banki.
Ključne besede: vodna solatA, temperaturni gradient, rast, razmnoževanje, fotokemična učinkovitost, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, kalitev
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 854; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

8.
Cold tolerance in terrestrial invertebrates inhabiting subterranean habitats
Tone Novak, Nina Šajna, Estera Antolinc, Saška Lipovšek Delakorda, Dušan Devetak, Franc Janžekovič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Most organisms are able to survive shorter or longer exposure to sub-zero temperatures. Hypothetically, trogloxenes characterized as not adapted, and troglophiles as not completely adapted to thermally stable subterranean environment, have retained or partially retained their ability to withstand freezing, while most troglobionts have not. We tested this hypothesis experimentally on 37 species inhabiting caves in Slovenia, analyzing their lower lethal temperatures in summer and winter, or for one season, if the species was not present in caves during both seasons. Specimens were exposed for 12 hrs to 1°C-stepwise descending temperatures with 48 hr breaks. In general, the resistance to freezing was in agreement with the hypothesis, decreasing from trogloxenes over troglophiles to troglobionts. However, weak resistance was preserved in nearly all troglobionts, which responded in two ways. One group, withstanding freezing to a limited degree, and increasing freezing tolerance in winter, belong to the troglobionts inhabiting the superficial subterranean habitats. The other group, which equally withstand freezing in summer and winter, inhabit deep subterranean or other thermally buffered subterranean habitats. Data on cold resistance can thus serve as an efficient additional measure of adaptation to particular hypogean environments.
Ključne besede: endemites, superficial subterranean habitats, trogloxenes, troglophiles, troglobionts
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 635; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (358,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
New insights into the anatomy of an endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb.
Nina Šajna, Jelka Šuštar Vozlič, Mitja Kaligarič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: We studied the anatomy of a rare narrow endemic species belonging to the Slovenian flora - Hladnikia pastinacifolia Rchb. Hladnikia is a monotypic genus with distinct taxonomic position within the Apiaceae family. The anatomical characteristics revealed by light and fluorescence microscopy provided new insights regarding the pollen, leaf and root characteristics of H. pastinacifolia, improving the understanding of its biology and ecology. Pollination, drought tolerance, life cycle and unattractiveness to herbivores explain the species' persistence in time. Autofluorescence localized bioactive substances within secretory ducts and oil ducts.
Ključne besede: Hladnikia pastinacifolia, endemic plants, petiole anatomy, pollen
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 675; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (348,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Germination characteristics of Salicornia patula Duval-Jouve, S. emerici Duval-Jouve, and S. veneta Pign. et Lausi and their occurrence in Croatia
Nina Šajna, Marjana Regvar, Simona Kaligarič, Željko Škvorc, Mitja Kaligarič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: According to recent molecular analyses of Salicornia, we revised the annual glassworts from the Croatian coast, classified until now only as Salicornia europaea. Two species, a diploid Salicornia patula and a tetraploid S. emerici were recognized. They can be easily distinguished by floral characters, but not only by their habitus, which varies extremely according to environmental factors. Both species differ also in seed morphology. Salicornia patula has dimorphic seeds, with larger central seeds reaching high germination rates. Germination patterns helped to explain the habitat preferences. The species rarely co-occur, however. The rare S. patula occupies drier habitats, on coastal mudflats or sands that are irregularly inundated. It occurs within the assoc. Suaedo maritimae-Salicornietum patulae. Salicornia emerici occupies the lowest coastal mudflats, regularly inundated, where nutrient-rich conditions prevail, and forms an almost monotypical assoc. Salicornietum emerici. Due to the synonymy of S. veneta with S. emerici, we exclude the occurrence of S. veneta in Croatia as an independent taxon.
Ključne besede: botany, vegetation, Croatia
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 577; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (296,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici