31. ISKANJE OPTIMALNE POSTAVITVE INTERAKTIVNO MODELIRANIH STAVB Z UPORABO DIFERENCIALNE EVOLUCIJE IN UPOŠTEVANJEM SONČNEGA POTENCIALA NAD PODATKI LiDARMarko Bizjak, 2013, diplomsko delo Opis: Količina sončnega obseva, ki ga prejme stavba, je zelo pomembna pri izkoriščanju sončne energije za proizvodnjo električne energije in pasivnem ogrevanju stavbe ter posledično zmanjšanju emisij. V diplomskem delu iščemo optimalno postavitev stavbe, ki prejme največ sončnega potenciala skozi leto. Najprej si ustvarimo mrežo celic, ki jo generiramo iz podatkov LiDAR. Nad mrežo modeliramo stavbo in nato z uporabo diferencialne evolucije poiščemo njeno optimalno postavitev. Pri tem upoštevamo več parametrov modelirane stavbe za izboljšanje natančnosti. V eksperimentih z različnimi strategijami pokažemo, da lahko hitro najdemo globalni optimum za maksimizacijo sončnega obseva dane stavbe.
Ključne besede: sončni potencial, postavitev stavbe, diferencialna evolucija
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 1192; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (9,14 MB) |
32. VERIŽNE KODE GEOMETRIJSKIH OBJEKTOV PREDSTAVLJENIH Z VOKSLIRok Bračun, 2013, diplomsko delo Opis: Verižne kode se uporabljajo za opis oblike digitaliziranega objekta v 2D ali 3D prostoru. Algoritmi, ki jih generirajo, se razlikujejo v naboru simbolov, ki jih uporabljajo. Verižne kode generiramo tako, da premike zakodiramo s simboli, ki jih določi algoritem.
Implementirali smo tri algoritme: 8-smerno Freemanovo kodo, ogliščno verižno kodo in triortogonalno verižno kodo. Pri prikazu 3D objekta na večji mreži je najboljše rezultate dosegla 8-smerna Freemanova verižna koda, pri manjših mrežah pa sta se najbolje odrezala ogliščna verižna koda in triortogonalna verižna koda.
Ključne besede: računalniška geometrija, verižne kode, vokselski model, ogliščna verižna koda, Freemanova verižna koda, triortogonalna verižna koda
Objavljeno: 12.09.2013; Ogledov: 1245; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,48 MB) |
33. |
34. IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA IZ PODATKOV LIDAR NA GPUNiko Lukač, 2012, magistrsko delo Opis: Izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR je eden iz med najbolj učinkovitih pristopov za iskanje primernih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov v urbanih področjih. Pri tem je potrebno upoštevat različne faktorje, ki vplivajo na natančnost izračuna, npr.: lokacija na Zemlji, topografija površja, senčenje, in zmanjševanje sončnega sevanja zaradi vplivov atmosfere ter oblakov. Čas izračuna se poveča, kadar je velikost podatkov znatno večja. Hitrejši izračun je sicer možen z uporabo superračunalnikov, vendar je cenovno neugoden za splošno uporabo. V tem magistrskem delu predstavimo učinkovito metodo za izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR na grafičnem procesorju. Pri tem upoštevamo topografijo, pridobljeno iz podatkov LiDAR in statistične podatke sončnega obsevanja iz meritev s piranometrom. Večločljivostno globalno senčenje zaradi trdih objektov, in hevristično globalno senčenje zaradi vegetacije, dopolnjujeta predstavljeno metodo. Eksperimenti demonstrirajo učinkovitost in natančnost predstavljene metode.
Ključne besede: sončni potencial, sončno obsevanje, fotovoltaika, podatki LiDAR, GPU, GPGPU, CUDA
Objavljeno: 04.09.2012; Ogledov: 2581; Prenosov: 327
Celotno besedilo (51,16 MB) |
35. |
36. VIZUALIZACIJA GEOMETRIJSKIH KOZMOLOŠKIH PODATKOVNiko Lukač, 2010, diplomsko delo Opis: Kozmološka računalniška vizualizacija omogoča astronomom nov pogled nad kozmosom in odkrivanje neznanih področij. Geometrijski kozmološki podatki, ki so pridobljeni iz različnih virov, so predstavljeni v 3D točkah s pripadajočimi lastnostmi. Zaradi naravnega obsega kozmosa je velika količina podatkov problem, ki zelo oteži realno-časovnost vizualizacije na obstoječi računalniški tehnologiji. V diplomskem delu predstavimo rešitev, ki temelji na pohitritvenih pristopih računalniške geometrije. Najprej predobdelamo podatke s prostorsko umestitvijo točk v osmiško drevo, nato sledi vizualizacija, kjer pred izrisovanjem določimo področje vidnosti in stopnjo podrobnosti. S tem zmanjšamo breme strojne opreme, ker izločimo velike količine točk glede na njihovo vidnost. Izdelali smo orodje za interaktivno vizualizacijo kozmoloških podatkov (ang. Cosmological Dataset Visualizator, CDV) s katerim je možno izvajati tudi nekatere operacije nad vizualiziranimi podatki (iskanje objektov, označevanje zanimivih področij in vizualizacija vektorjev hitrosti).
Ključne besede: algoritmi, osmiško drevo, stopnja podrobnosti, vidno področje, velike količine podatkov, kozmološka vizualizacija, geometrijski kozmološki podatki
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 2188; Prenosov: 257
Celotno besedilo (5,11 MB) |
