| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Klasifikacija dogodkov v časovnih vrstah s strojnim učenjem
Domen Kavran, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem segmentacije časovnih vrst in postopek priprave vektorjev značilnic segmentov za učenje in testiranje klasifikacijskih modelov za zaznavo dogodkov. Segmentacijo časovnih vrst izvedemo z algoritmom drsečega okna, kjer za merilo razdalje med vrednostmi uporabimo algoritem dinamičnega časovnega sledenja. Pripravo vektorjev značilnic segmentov začnemo z definiranjem slovarja lokalnih podsegmentov. Slovar je pridobljen z gručenjem K-povprečij. Vsak segment predstavimo z normaliziranim histogramom pojavitev lokalnih podsegmentov na podlagi slovarja. Za učenje klasifikacijskih modelov uporabimo algoritme strojnega učenja, ki se razlikujejo v računski zahtevnosti in doseženi natančnosti, na katero vplivajo tudi izbrani parametri segmentacije in velikost slovarja.
Ključne besede: klasifikacija, časovna vrsta, strojno učenje, segmentacija
Objavljeno: 28.08.2018; Ogledov: 1241; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (979,03 KB)

22.
Algoritmi stiskanja sekvenc DNK
Matej Dobnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na kratko opisali lastnosti in značilnosti zaporedij deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju DNK) ter algoritmov stiskanja podatkov. Implementirali smo algoritem LZW in Huffmanov algoritem, ki sta prilagojena stiskanju zaporedij DNK, ter izboljšan algoritem DNABIT Compress, ki se ga enostavno razširja z novimi možnostmi. Vse algoritme smo med seboj primerjali glede na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, stiskanje podatkov, zaporedje DNK
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 594; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

23.
Orodje za vizualno analitiko večdimenzionalnih podatkov
Matej Brumen, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo orodje za vizualno analitiko večdimenzionalnih podatkov. V analizi sorodnega dela predstavimo tehnike vizualizacije masovnih podatkov in tradicionalne ter napredne tehnike odkrivanja znanja. Na tej osnovi podrobneje opišemo razvito orodje in s primeri uporabe demonstriramo njegovo učinkovitost. Z rezultati pa tudi potrdimo pravilnost delovanja implementiranih funkcionalnosti.
Ključne besede: vizualna analitika, masovni podatki, analiza odvisnosti, korelacija, odkrivanje znanja
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 538; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (13,82 MB)

24.
Simulating various terrestrial and UAV LiDAR scanning configurations for understory forest structure modelling
Marina Hämmerle, Niko Lukač, K.-C. Chen, Zsófia Koma, C.-K. Wang, K. Anders, B. Höfle, 2017, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Information about the 3D structure of understory vegetation is of high relevance in forestry research and management (e.g., for complete biomass estimations). However, it has been hardly investigated systematically with state-of-the-art methods such as static terrestrial laser scanning (TLS) or laser scanning from unmanned aerial vehicle platforms (ULS). A prominent challenge for scanning forests is posed by occlusion, calling for proper TLS scan position or ULS flight line configurations in order to achieve an accurate representation of understory vegetation. The aim of our study is to examine the effect of TLS or ULS scanning strategies on (1) the height of individual understory trees and (2) understory canopy height raster models. We simulate full-waveform TLS and ULS point clouds of a virtual forest plot captured from various combinations of max. 12 TLS scan positions or 3 ULS flight lines. The accuracy of the respective datasets is evaluated with reference values given by the virtually scanned 3D triangle mesh tree models. TLS tree height underestimations range up to 1.84 m (15.30 % of tree height) for single TLS scan positions, but combining three scan positions reduces the underestimation to maximum 0.31 m (2.41 %). Combining ULS flight lines also results in improved tree height representation, with a maximum underestimation of 0.24 m (2.15 %). The presented simulation approach offers a complementary source of information for efficient planning of field campaigns aiming at understory vegetation modelling.
Ključne besede: forest structure, understory, laser scanning simulation, full waveform, 3D point cloud analysis, field campaign planning
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 897; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Stiskanje risanih slik
Aljaž Jeromel, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo postopek in implementacijo novega algoritma za stiskanje risanih slik. Algoritem deluje tako, da sliko najprej razbije na povezana območja, za vsako območje izračuna verižno kodo obrobe, nato pa nize teh verižnih kod pretvori in stisne s transformacijami BWT, MTF in RLE. Na koncu nad tako stisnjenimi podatki poženemo aritmetično kodiranje. Algoritem zelo dobro deluje nad visoko kakovostnimi slikami manjše velikosti. V primerjavi s formatom PNG smo dobili tudi do 98 % boljše rezultate.
Ključne besede: stiskanje slik, verižne kode, transformacije nizov, aritmetično kodiranje
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 947; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Algoritem za celostno vrednotenje fotovoltaičnega in vetrnega potenciala večjih geografskih območij
Niko Lukač, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predlagamo nov algoritem za izračun fotovoltaičnega in vetrnega potenciala nad večjim geografskim območjem. Pri tem veliko geografsko območje predstavimo v topološki strukturi mreže, ki jo skonstruiramo iz visokoločljivostnih podatkov laserskega snemanja LiDAR. Najprej relativno, glede na lokacijo, izračunamo položaj Sonca, senčenje ter anizotropno obsevanje na površino, z upoštevanjem večletnih meritev direktnega in difuznega obsevanja. Izračunano trenutno vrednost globalnega obsevanja integriramo po času, pri čemer upoštevamo tudi od globalnega obsevanja nelinearno odvisno karakteristiko izkoristka (učinkovitosti) obravnavanega fotovoltaičnega sistema. V drugem delu doktorske disertacije predstavimo novo metodologijo za izračun vetrnega potenciala nad dano mrežo, kjer z računalniško simulacijo določimo vetrni tok kot skupek zračnih molekul z Lagrangeovo metodo hidrodinamike zglajenih delcev ter modelom turbulence temelječim na Reynoldsovim povprečenjem. Za izvedbo izračuna potencialnega gibanja vetra upoštevamo še večletne podatke meteoroloških meritev hitrosti in smeri vetra, s katerimi zgradimo logaritmični vetrni profil za določitev začetnih pogojev delcev vetra. Za izračun izhodne moči uporabimo nelinearno karakteristiko moči vetrne elektrarne, ki je odvisna od hitrosti vetra. Integracijo slednje po času uporabimo za napoved proizvodnje električne energije. Obe metodologiji združimo v predlagan algoritem, ki ga implementiramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito paralelno izvajanje v doglednem času. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije s primerjavo izračunanih vrednosti in neodvisnih meritev ovrednotimo natančnost in točnost izračuna glede na vhodne podatke. Z algoritmom tudi vrednotimo fotovoltaični in vetrni potencial večjega geografskega območja mesta Maribor. Pri fotovoltaičnem potencialu v povprečju dosežemo točnost glede na podatke meritev do 97%, pri vetrnem potencialu pa do 92%.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, računalniška simulacija, daljinsko zaznavanje, meteorolov{s}ke meritve, podatki LiDAR, paralelno računanje, GPU, GPGPU, CUDA, fotovoltaiv{c}ni potencial, vetrni potencial, hidrodinamika zglajenih delcev
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

27.
Spletna aplikacija za prostoročno risanje zemljevidov
Damjan Roškar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo spletno aplikacijo Spletni Kartograf, ki uporabnikom omogoča ustvarjanje lastnih zemljevidov z risanjem vektorskih gradnikov. Aplikacija ponuja grafični uporabniški vmesnik za prikaz in izdelavo zemljevidov. Uporabnikove podatke shranjuje v podatkovno bazo in jih prikazuje z odprtokodnimi orodji GeoServer in OpenLayers. Aplikacija je bila prvenstveno razvita za izdelavo zemljevidov, a je njena uporabnost veliko širša, na primer za grafično načrtovanje in za izdelavo predstavitev.
Ključne besede: spletna aplikacija, GIS, zemljevid, GeoServer, OpenLayers, PostgreSQL, OGC
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 1134; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

28.
PRIMERJAVA ALGORITMOV ZA PRESLIKAVO IZBOKLIN
Tadej Stošić, 2015, diplomsko delo

Opis: V današnjem času veliko aplikacij uporablja algoritme za preslikavo izboklin, saj omogočajo izboljšavo videza računalniško upodobljenih geometrijskih objektov. V diplomskem delu raziščemo, zakaj se algoritmi za preslikavo izboklin uporabljajo ter opišemo njihovo delovanje. Razložimo tudi sliko normal ter višinsko sliko. Algoritme za preslikavo izboklin, za preslikavo normal, za preslikavo izboklin s premikom, algoritem za preslikavo izboklin z učinkom paralakse ter algoritem za preslikavo izboklin z učinkom strme paralakse nato implementiramo kot spletno aplikacijo in jih primerjamo.
Ključne besede: algoritmi, preslikava izboklin, preslikava normal, preslikava s pomikom, preslikava z učinkom paralakse, preslikava z učinkom strme paralakse, OpenGL
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 642; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

29.
SPREMEMBA DELAUNAYEVE TRIANGULACIJE V REALNEM ČASU
Domen Mori, 2015, diplomsko delo

Opis: Delaunayeva triangulacija je eden izmed najbolj uporabnih elementarnih algoritmov v računalniški geometriji. V tem diplomskem delu se ukvarjamo s spremembo Delaunayeve triangulacije pri premikanju že vstavljenih točk v realnem oziroma v doslednem času. V diplomskem delu predstavimo inkrementalni algoritem Delaunayeve triangulacije ter predlagano rešitev za pospešitev dinamičnega spreminjanja triangulacije s pomočjo štiriškega drevesa. Predlagano rešitev smo testirali na različnih množicah točk, štiriško drevo primerjali z naivno metodo in prikazali rezultate. Iz njih je razvidno, pri koliko točkah je še možno posodabljanje v realnem času ter učinkovitost štiriškega drevesa v primerjavi z naivno metodo.
Ključne besede: računalniška geometrija, realni čas, Delaunayeva triangulacija, štiriško drevo, sprememba Delaunayeve triangulacije
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 1025; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

30.
Detection of planar points for building extraction from LiDAR data based on differential morphological and attribute profiles
Domen Mongus, Niko Lukač, Denis Obrul, Borut Žalik, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: This paper considers a new method for building-extraction from LiDAR data. This method uses multi-scale levelling schema or MSLS-segmentation based on differential morphological profiles for removing non-building points from LiDAR data during the data denoising step. A new morphological algorithm is proposed for the detection of flat regions and obtaining a set of building-candidates. This binarisation step is made by using differential attribute profiles based on the sum of the second-order morphological gradients. Any distinction between flat and rough surfaces is achieved by area-opening, as applied within each attribute-zone. Thus, the detection of the flat regions is essentially based on the average gradient contained withina region, whilst avoiding subtractive filtering rule. Finally, the shapes of the flat-regions are considered during the building-recognition step. A binary shape-compactness attribute opening is used for this purpose. The efficiency of the proposed method was demonstrated on three test LiDAR datasets containing buildings of different sizes, shapes, and structures. As shown by the experiments, the average quality of the buildings-extraction was more than 95%, with 96%correctness, and 98%completeness. In terms of quality, this method is comparable with TerraScan R , but both methods significantly differ when comparing correctness and completeness of the results.
Ključne besede: LiDAR, mathematical morphology, segmentation, DAP, DMP, building extraction
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 877; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici