| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Razvoj sistema za zaznavanje trkov
Črtomir Drofenik, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem zaznavanja trkov dveh ali več objektov je prisoten v mnogo strokah, kot so fizikalne simulacije, robotika, animacije, filmi, avtonomna vožnja in video igre. Rešitve takšnih sistemov so v grobem ločene na sprotno (angl. online) in nesprotno (angl. offline) reševanje. Prvi so načeloma poenostavljeni in realnočasovni, pri čemer so namenjeni predvsem za doseganje višje interaktivnosti. Drugi pa se osredotočajo na čim višjo natančnost in imajo zaradi visoke kompleksnosti tudi visoko časovno zahtevnost. Problemi realnočasovnih sistemov so natančnost, stabilnost, fleksibilnost glede na geometrijsko sestavo objektov, uporabnost in zagotovitev, da je sistem sposoben simulirati večje število trkov objektov v realnem času. V magistrskem delu opišemo postopek razvoja sistema za zaznavanje trkov. Predstavimo teoretično ozadje, na katerem delujejo moderni fizikalni pogoni, ter praktične napotke pri snovanju nekaterih izmed najpriljubljenejših algoritmov široke in ozke faze zaznavanja.
Ključne besede: zaznavanje trkov, fizikalni pogon, realnočasovna simulacija fizike, široka faza, ozka faza, oklepajoči prostori.
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

12.
Steganografski algoritem za skrivanje podatkov v digitalnem videu
Jan Henčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo moderno steganografsko metodo za shranjevanje skrivnih podatkov v video vsebine ter omogočimo skrivanje poljubnih sporočil v izbrane odseke video posnetka. Posnetek najprej pretvorimo v frekvenčno domeno s pomočjo diskretne kosinusne transformacije, kamor se nato shranijo podatki s pomočjo metode F5. Skrivni podatki so pred shranjevanjem dodatno zaščiteni s kriptiranjem. Stisnjeni posnetki se nato v pretočni obliki preko mreže pošljejo prejemniku. Prejemnik izvede inverzni postopek in izloči skrivna sporočila. Pri steganografiji je bistveno, da ostane obstoj komunikacije prikrit. Zaradi tega je v delu izvedena tudi primerjava podobnosti izvornih posnetkov s tistimi, ki imajo v sebi skrite podatke. V rezultatih pokažemo, da večja količina skritih podatkov bolj vpliva na kvaliteto, kar je bolj opazno pri animacijah in posnetkih nižje ločljivosti. Najbolj primerni za shranjevanje podatkov so naravni posnetki višjih ločljivosti.
Ključne besede: skrivanje podatkov, steganografija, frekvenčna domena, video vsebina
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 460; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

13.
Stiskanje črno- belih slik z algoritmi delitve prostora
Satja Lipuš, 2019, diplomsko delo

Opis: Stiskanje je proces zmanjševanja podatkov v pomnilniškem prostoru. V diplomskem delu predstavimo metodo stiskanja črno-belih slik z uporabo algoritmov, ki delijo prostor. Omejili smo se na sledeče tri metode deljenja prostora: enakomerna mreža, štiriško drevo in Kd drevo. Enakomerna mreža temelji na matematičnem modelu enakomerne kartezične mreže. Medtem, ko štiriško drevo rekurzivno deli prostor v štiri podprostore v obliki štiriškega podatkovnega drevesa, katerega vozlišča prestavljajo nadaljnjo delitev v globino. Kd drevo deli prostor v binarno drevo glede na mediano vrednosti, pri čemer vsako nadaljno rekuzijo izmenjuje dimenzijo delitve. Imenovani algoritmi predstavljajo obliko izgubnega stiskanja z različno učinkovitostjo. V diplomskem delu smo primerjali izgubo podatkov pri stiskanju poljubnih slik s predstavljenimi algoritmi in le to kvantitativno ocenili z uporabo metode povrečne kvadratne napake in strukturne podobnosti. Pri rezultatih smo ugotovili, da je pri delitvi prostora optimalna izbira štiriško drevo.
Ključne besede: stiskanje, razširjanje, črno-bele slike, delitev prostora, podatkovna drevesa.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 513; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (697,79 KB)

14.
Paralelizacija algoritmov diskretne kosinusne transformacije in VP8 na GPE za izgubno stiskanje slik
Domen Vidovič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučimo uporabo grafično procesne enote (GPE) za namen kompresije slik. Najprej teoretično zasnujemo algoritma VP8 in diskretno kosinusno transformacijo (DCT), nato predstavimo njuno osnovno implementacijo. Algoritem DCT še dodatno optimiziramo in oba algoritma paraleliziramo z uporabo GPE. Na koncu primerjamo hitrost obeh implementacij in ugotovimo kdaj je za stiskanje slik smiselno uporabiti GPE.
Ključne besede: kompresija slik, paralelizacija, GPGPU, CUDA
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

15.
Steganografski algoritem za skrivanje informacij v frekvenčnem prostoru zvočnih posnetkov
Tim Toplak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo potek procesa izgubnega stiskanja digitalnega zvočnega posnetka ter steganografski postopek skrivanja informacij v frekvenčni domeni posnetka. Predstavimo kako s pomočjo spremenjene diskretne kosinusne transformacije in okenske funkcije pridobimo frekvenčni prostor. Skrivno sporočilo najprej zašifriramo s šifrirnim standardom AES in ga nato skrijemo v koeficiente spremenjene diskretne kosinusne transformacije s steganografskim algoritmom F5 ali LSB. Koeficiente na koncu stisnemo z algoritmom DEFLATE. V rezultatih preizkusimo oba steganografska algoritma pod različnimi pogoji. S kvantitativnimi kriteriji nato preverimo uspešnost algoritmov in ugotovimo kateri je boljši v določeni situaciji.
Ključne besede: steganografija, LSB, F5, MDCT, zvočni posnetek
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 410; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

16.
Algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju
Marko Bizjak, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju. Pri tem geografsko območje opisujejo visokoločljivostni podatki laserskega zajema LiDAR. Najprej ob vključitvi podatkov iz javnih prostorskih baz z algoritmom rekonstrukcije na osnovi 3D Boolovih operacij nad polprostori generiramo 3D trikotniške modele stavb. Pri tem vsakemu trikotniku določimo pripadajoč material. Trikotniki posameznega modela določajo zunanji ovoj stavbe. Modele stavb združimo z modeloma reliefa in vegetacije, ki sta prav tako generirana iz podatkov LiDAR, s čimer določimo geometrijske lastnosti okolja. Sledi izračun toplotne obremenitve stavb, ki ga izvedemo za vsak časovni korak v izbranem obdobju. Za posamezen trikotnik izračunamo vidno nebo, ovrednotimo sončno obsevanje ter na podlagi temperaturne razlike in fizikalnih lastnosti materialov izračunamo prenos toplote v danem časovnem trenutku. Izračun toplotne obremenitve stavb nato paraleliziramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA. V eksperimentalnem delu pokažemo uporabnost predlaganega algoritma za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju, pri čemer izvedemo tako dolgoročno kot kratkoročno napovedovanje na podlagi meteorološke napovedi. V primerjavi s sorodnimi algoritmi lahko dosežemo vsaj za 10 % bolj točne rezultate, pri čemer je predlagan algoritem tudi manj občutljiv na nižjo gostoto podatkov LiDAR. Na GPE je v primerjavi s CPE možno več kot 60-krat hitrejše izvajanje, kar predstavimo na koncu eksperimentalnega dela.
Ključne besede: paralelno računanje, GPGPU, CUDA, LiDAR, modeli stavb, toplotna obremenitev, prenos toplote, računalniške simulacije
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (19,98 MB)

17.
Algoritem za hidrodinamiko zglajenih delcev v 2D prostoru
Jernej Haložan, 2018, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu obravnavamo algoritem za hidromehaniko zglajenih delcev v 2D prostoru. Algoritem je bil sprva razvit za probleme na področju astrofizike, kasneje pa se je uveljavil kot algoritem za simulacije tekočin. Glavna lastnost algoritma je interpolacija veličin simuliranega fizikalnega pojava s sistemi delcev. S tem se razlikuje od algoritmov, ki simulirajo fizikalne pojave s topološkimi mrežami. Predstavimo teoretično podlago algoritma v 2D prostoru in izvedbo na praktičnem primeru simulacije tekočine v 2D prostoru.
Ključne besede: algoritem, hidrodinamika zglajenih delcev, simulacija tekočin, računalniška simulacija, interpolacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Aplikacija trapezne delitve mnogokotnika
Alen Masel, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem za trapezno delitev mnogokotnika in njegovo uporabo za dodeljevanje oznak mnogokotnikom. Predstavimo problem trapezne delitve, opišemo algoritem trapezne delitve mnogokotnika z množico odprtih trapezov ter algoritem za dodeljevanje oznak. Algoritem trapezne delitve testiramo na množici mnogokotnikov in analiziramo rezultate. Preverimo, če je možno s pomočjo trapezne delitve mnogokotnika najti ugoden položaj za vpis oznake.
Ključne besede: Računalniška geometrija, delitev mnogokotnika, trapezna delitev z množico odprtih trapezov, označevanje mnogokotnikov
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 393; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

19.
Urejanje števil z algoritmom radix na GPE
Boštjan Koštomaj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziščemo področje urejanja števil z algoritmom radix in paralelizacijo algoritma na grafični procesni enoti (GPE). Za računanje na GPE smo uporabili tehnologijo CUDA, ki omogoča hitrejšo in učinkovitejšo uporabo grafičnih procesorjev. V nadaljevanju smo primerjali hitrosti urejanja različnih podatkovnih tipov, različnih velikosti podatkov in časovne razlike pri paralelnem in zaporednem urejanju radix. Ugotovili smo, da je paralelno urejanje približno 50-krat hitrejše.
Ključne besede: algoritmi urejanja, urejanje radix, CUDA, paralelizacija, GPE
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 701; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

20.
Spremenjena diskretna kosinusna transformacija s psihoakustičnim modelom za stiskanje zvoka
Grega Premoša, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo metodo za izgubno stiskanje zvoka z uporabo psihoakustičnega modela in algoritma spremenjene diskretne kosinusne transformacije. Podatke prenesemo v frekvenčno domeno in odstranimo odseke, katerih človek ni sposoben zaznati. S kosinusno transformacijo pretvorimo podatke naraščujoče po frekvenci in porežemo visoko frekvenčno vsebino. V zadnji fazi uporabimo stiskanje z Lempel-Ziv algoritmom na podlagi markovske verige (LZMA). V rezultatih smo izvedli analizo občutljivosti glede na različne vrednosti vhodnih parametrov metode ter analizo uspešnosti stiskanja glede na kvaliteto izhoda.
Ključne besede: Stiskanje zvoka, psihoakustični model, spremenjena diskretna kosinusna transformacija, frekvenčna analiza, LZMA.
Objavljeno: 28.08.2018; Ogledov: 710; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici