Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij. V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko. Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne. Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,15 MB)