Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom neobjektivnosti ter vse večjega števila napak, ki jih delajo bonitetne agencije. Še posebej pozorni bomo na tri največje agencije na svetu, to so: S&P, Moody’s ter Fitch, ki skupaj zavzemajo več kot 95% celotnega bonitetnega trga. Podrobneje si bomo ogledali pretekle finančne/gospodarske krize in napačno vrednotenje ameriških propadlih koncernov. Napačne bonitetne ocene, ki so prenizke ali previsoke, imajo velik vpliv na določene, za državo zelo pomembne, parametre. Višjo bonitetno oceno kot dobi država, po nižjih stroški se bo lahko zadolževala in obratno. Do neobjektivnosti pri vrednotenju pride iz večih razlogov. Najpogostejši razlog je profitni motiv agencij, ki privede do konflikta interesov. Agencije v veliki večini poslujejo po poslovnem modelu “izdajatelj plača”, kar pomeni, da je naročnik in plačnik ocene, izdajatelj vrednostnega papirja. Ker agencije plača nekdo, kogar morajo objektivno oceniti, prihaja do konflikta interesov, saj so v osnovi agencije profitne institucije, ki poslujejo z enormno visokimi dobički. Problem se nahaja tudi v skoncentriranosti agencij na območju Združenih držav Amerike in zelo omejenem številu agencij, kar priča o oligopliji ter pomanjkanju konkurence. V zgodovini se je pojavilo veliko primerov, v katerih so bonitetne agencije storile hude napake in te napake so nosile posledice. Ugotovimo pa lahko tudi, da agencije niso znale niti pravočasno predvideti prihajajočih finančnih kriz in pred njimi posvariti.
Ključne besede: bonitetna ocena, bonitetne agencije, napačno vrednotenje
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 464; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,79 MB)