| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEM JAMSTVA BANČNIH DEPOZITOV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EU
Nika Leljak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem obdelala tematiko zavarovanja depozitov. Podrobno sem razdelala zakone, ki definirajo zavarovanje bančnih depozitov. Preučila sem, kako se je višina jamstva vlog spreminjala skozi zgodovino Republike Slovenije. Opisala sem tudi direktivo iz evropske zakonodaje , in sicer Direktivo o sistemu zajamčenih vlog iz leta 1994 in njene popravke in leta 2009. V osredju dela sem natančno opisala slovenski sistem jamstva bančnih depozitov in ob tem ugotovila, da so v Sloveniji zajamčene do 100.000,00 EUR na vsaki banki na posameznega komitenta. Med seboj sem primerjala tudi zavarovanje depozitov v preostalih državah članicah Evropske unije. Tako sem prišla do zaključka, da se jamstvo med državami ne razlikuje veliko, morda bi izpostavila le Irsko, ki ima neomejeno jamstvo za depozite. Medtem ko ima večina preostalih držav jamstvo do 100.000,00 EUR.
Ključne besede: Jamstvo, depoziti, Zakon o bančništvu, evropske direktive
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1500; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
NAPAKE BONITETNIH AGENCIJ
Nika Leljak, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom neobjektivnosti ter vse večjega števila napak, ki jih delajo bonitetne agencije. Še posebej pozorni bomo na tri največje agencije na svetu, to so: S&P, Moody’s ter Fitch, ki skupaj zavzemajo več kot 95% celotnega bonitetnega trga. Podrobneje si bomo ogledali pretekle finančne/gospodarske krize in napačno vrednotenje ameriških propadlih koncernov. Napačne bonitetne ocene, ki so prenizke ali previsoke, imajo velik vpliv na določene, za državo zelo pomembne, parametre. Višjo bonitetno oceno kot dobi država, po nižjih stroški se bo lahko zadolževala in obratno. Do neobjektivnosti pri vrednotenju pride iz večih razlogov. Najpogostejši razlog je profitni motiv agencij, ki privede do konflikta interesov. Agencije v veliki večini poslujejo po poslovnem modelu “izdajatelj plača”, kar pomeni, da je naročnik in plačnik ocene, izdajatelj vrednostnega papirja. Ker agencije plača nekdo, kogar morajo objektivno oceniti, prihaja do konflikta interesov, saj so v osnovi agencije profitne institucije, ki poslujejo z enormno visokimi dobički. Problem se nahaja tudi v skoncentriranosti agencij na območju Združenih držav Amerike in zelo omejenem številu agencij, kar priča o oligopliji ter pomanjkanju konkurence. V zgodovini se je pojavilo veliko primerov, v katerih so bonitetne agencije storile hude napake in te napake so nosile posledice. Ugotovimo pa lahko tudi, da agencije niso znale niti pravočasno predvideti prihajajočih finančnih kriz in pred njimi posvariti.
Ključne besede: bonitetna ocena, bonitetne agencije, napačno vrednotenje
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 464; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici