| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgovina z ljudmi - analiza problematike na Češkem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nika Košljar, 2014, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi, velikokrat poimenovana tudi »trgovina z belim blagom«, je ena izmed najdobičkonosnejših dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala. Trgovino z ljudmi lahko poimenujemo tudi suženjstvo enaindvajsetega stoletja, ki obsega različne pojavne oblike in načine pridobivanja žrtev. Poznamo mnogo oblik tovrstne trgovine, od prisilne prostitucije tako otrok kot odraslih, prisilnega beračenja, prisilnih porok, trgovanja s človeškimi organi, otroške pornografije, nedovoljene posvojitve do služabništva, suženjstva in prisilnega dela. Načinov, kako trgovci pridobivajo žrtve, je veliko. Trgovina z ljudmi se dogaja povsod po svetu, tudi na Češkem in v Sloveniji. Diplomsko delo se osredotoča na trgovino z ljudmi na Češkem, prikazuje številu žrtev in storilcev, opisuje prostitucijo na Češkem ter navaja, kje je zaznane največ prostitucije in trgovine z ljudmi, predstavlja pa tudi različne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in pomočjo žrtvam tovrstne trgovine. Narejena je tudi krajša primerjava s Slovenijo. Za namene diplomskega dela so bili opravljeni intervjuji z osebami, ki delajo v neprofitnih organizacijah na Češkem, s češkim kriminalistom in s češkim ministrstvom za notranje zadeve. Intervjuji so bili opravljeni tudi s predstavniki slovenske neprofitne organizacije. V okviru diplomskega dela je bila izvedena raziskava med slovenskimi in češkimi državljani, ki so izpolnjevali anketo na temo trgovine z ljudmi. V raziskavi je sodelovalo 339 čeških in 523 slovenskih državljanov.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, žrtve, preprečevanje, Češka, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 979; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 649; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici