| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nika Garbus, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov je sestavljena na teoretični podlagi. Zaradi posledic spoznavnih predsodkov lahko pride do preiskovalnih zmot in kognitivne pristranskosti, ki pa lahko ima resne posledice, primeri ostanejo nerešeni in pravici ni zadoščeno. Vse te zmote pa znajo biti zelo drage, saj neuspešni rezultati stanejo veliko denarja in vsi nerešeni primeri prinesejo kazensko-pravnemu sistemu slab glas. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so predstavljene preiskovalne zmote ter opisane zmote. Pogledamo si posledice preiskovalnih zmot in kaj povzroča, da policisti sploh pridejo do zmotnega mišljenja. Opisane so prednosti ter slabosti kognitivnega pristopa k reševanju preiskovalnih zmot in kako lahko vplivajo kognitivni slogi na preiskovalne zmote. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen kognitivni pristranskosti, kognitivnim napakam ter hevristiki. Opisano je, kako zaznavanje in spominske omejitve vplivajo na delo policistov in kriminalistov, zaradi njihovega napačnega spomina pa lahko pride do zmotnega dela. Zaradi tega, ker je težje priklicati stvari iz dolgoročnega spomina, lahko preiskovalci zlahka pozabijo detajle, ki so pomembni za reševanje primerov. Pri reševanju primerov pa sta nam v pomoč tudi intuicija ter hevristika, ki je natančneje opisana. Opisano je tudi, kako vplivata hevristika in pristranskost na delo policistov. Spoznamo tudi vzroke in posledice pristranskosti ter kako pristranskost vpliva na vrednotenju dokazov. Na koncu pa so opisane strategije, kako se lahko policisti oz. kriminalisti lažje izognejo preiskovalnim napakam. Tretji, zadnji del diplome, pa je namenjen predsodkom. Policisti lahko imajo zaradi raznih predsodkov velike probleme pri reševanju primerov, zaradi tega so natančneje opisani in predstavljeni. Opisana je tudi sestava kognitivne strukture predsodkov in njihov izvor.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, zmote, preiskovalne zmote, kognitivni pristop, predsodki, zaznavanje, spomin, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno: 02.07.2014; Ogledov: 626; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (633,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici