| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju
Nika Cesar, 2019, diplomsko delo

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (462,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici