Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek. Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki. Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom. Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z. Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Ključne besede: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,34 MB)

Ključne besede: convolutional neural networks, generative adversarial networks, classification, synthetic images, explanable artificial intelligence
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (36,84 MB)

Opis: Kronični pankreatitis predstavlja kritičen problem javnega zdravja. Pacienti s to boleznijo se pogosto spopadajo s kronično bolečino, ki ima različne mehanizme delovanja. Kronični pankreatitis najpogosteje nastane kot posledica prekomernega uživanja alkohola, kajenja ali genetskih mutacij. Pri nekaterih pacientih vzroka za kronični pankreatitis nikoli ne uspemo identificirati. Zdravljenje se običajno začne z ukrepi glede življenjskega sloga, ki vključujejo prenehanje uživanja alkohola in kajenja, nadzor nad bolečino, zdravila za nadomestitev nezadostnega delovanja trebušne slinavke ali mehansko drenažo oviranih kanalov trebušne slinavke. Najpogostejši način ocenjevanja bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom v bolnišničnem okolju je uporaba VAS (vizualno-analogne) lestvice za ocenjevanje bolečine in aplikacija protibolečinske terapije po modelu za lajšanje bolečine, ki ga predlaga Svetovna zdravstvena organizacija.
Ključne besede: bolečina, obvladovanje bolečine, kronični pankreatitis
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (595,19 KB)

Opis: Background. Electrochemotherapy has good local effectiveness in the treatment of vulvar cancer. Most studies have reported the safety and effectiveness of electrochemotherapy for palliative treatment of gynecological cancers and mostly vulvar squamous cell carcinoma. Some tumors, however, fail to respond to electrochemotherapy. The biological features/determinants for the nonresponsiveness are not determined yet. Patient and methods. A recurrence of vulvar squamous cell carcinoma was treated by electrochemotherapy using intravenous administration of bleomycin. The treatment was performed by hexagonal electrodes according to standard operating procedures. We analyzed the factors that could determine nonresponsiveness to electrochemotherapy. Results. Based on the presented case of nonresponsive vulvar recurrence to electrochemotherapy, we hypothesize that the vasculature of the tumors prior to treatment may predict the response to electrochemotherapy. The histological analysis showed minimal presence of blood vessels in the tumor. Thus, low perfusion may reduce drug delivery and lead to a lower response rate because of the minor antitumor effectiveness of vascular disruption. In this case, no immune response in the tumor was elicited by electrochemotherapy. Conclusions. In this case, of nonresponsive vulvar recurrence treated by electrochemotherapy, we analyzed possible factors that could predict treatment failure. Based on histological analysis, low vascularization of the tumor was observed, which hampered drug delivery and distribution and resulted in no vascular disrupting action of electrochemotherapy. All these factors could contribute to ineffective treatment with electrochemotherapy.
Ključne besede: electrochemotherapy, bleomycin, vulvar cancer
Objavljeno v DKUM: 17.04.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Ključne besede: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,54 MB)