| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje topnosti in tališč derivatov imidazola v superkritičnem co2
Neva Kovač, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo obnašanja treh derivatov imidazola (imidazola, benzimidazola in 2-metilimidazola) v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Namen raziskave je določiti topnosti in tališča derivatov pri različnih tlakih in temperaturah ter oceniti vpliv strukturnih razlik med derivati na njihove fizikalno-kemijske lastnosti v superkritičnem mediju. Topnosti imidazola in benzimidazola so bile določene s statično-analitično metodo pri temperaturah 40 °C in 60 °C ter tlakih do 800 bar. Rezultati kažejo, da topnost obeh spojin z naraščajočim tlakom sprva narašča in doseže maksimum med 400 bar in 500 bar, nato pa se ponovno zmanjšuje. Pri imidazolu je topnost v celotnem območju tlakov višja pri 60 °C, kar potrjuje pozitiven vpliv temperature, medtem ko je pri benzimidazolu topnost višja pri 40 °C, kar nakazuje nasproten temperaturni učinek. Imidazol doseže največjo topnost 0,025 g/g CO2, benzimidazol pa le 0,0058 g/g CO2, kar kaže na izrazit vpliv molekulske strukture na raztapljanje v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Tališča vseh treh derivatov so bila določena z modificirano kapilarno metodo. V vseh primerih se temperatura tališča z začetnim povečevanjem tlaka znižuje, nato pa pri višjih tlakih ponovno narašča. Najizrazitejši padec temperature taljenja je bil opažen pri 2-metilimidazolu (32,5 °C). Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju faznega obnašanja in medmolekulskih interakcij heterocikličnih spojin v superkritičnem ogljikovem dioksidu, kar je pomembno za načrtovanje procesov superkritične ekstrakcije, kristalizacije in sinteze materialov.
Ključne besede: imidazol, benzimidazol, 2-metilimidazol, superkritični ogljikov dioksid, topnost, tališče
Objavljeno v DKUM: 24.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

2.
Liposomi kot nosilci bioaktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neva Kovač, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi, lipidni sferični delci v nano velikosti, se v zadnjih letih vse bolj pogosto uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji, tudi na področju biomedicine. Njihova naloga je zavarovanje enkapsulirane učinkovine in sproščanje le-te na mestih, kjer je to zaželeno. V liposome je možno enkapsulirati različne biološko aktivne snovi, kot so npr. antibiotiki in ekstrakti. V diplomskem delu je prikazana sinteza liposomov z metodo hidracije tankega lipidnega filma s steklenimi kroglicami z enkapsuliranimi bioaktivnimi snovmi. Proučevali smo vpliv različnih organskih topil na sintezo liposomov z enkapsuliranim ciprofloksacinom. Uporabili smo tri polarna (metanol, etanol in izopropanol) in tri nepolarna topila (kloroform, dietil eter in diklorometan). Določevali smo učinkovitost enkapsulacije in sproščanje enkapsuliranega ciprofloksacina ter velikost, vrednosti indeksa polidisperznosti in stabilnost sintetiziranih liposomov s pomočjo zeta potenciala. Najvišji odstotek enkapsulacije, najmanjše in najbolj stabilne liposome smo dosegli z uporabo nepolarnega topila kloroforma. Ob težnji po uporabi čim bolj ˝zelenega˝ topila smo sintezo liposomov izvedli še z mešanico etanola in kloroforma v razmerju 1:1. V nadaljevanju študije smo v liposome enkapsulirali raztopino mangovega ekstrakta. Za sintezo smo izbrali eno polarno topilo (etanol) in eno nepolarno topilo (kloroform) ter njuno mešanico. Dosegli smo 53,73 % enkapsulacijo raztopine mangovega ekstrakta v liposome pripravljene z etanolom, kar je najvišji odstotek izmed vseh treh uporabljenih topil za pripravo liposomov. Največ enkapsuliranega mangovega ekstrakta se je sprostilo iz liposomov sintetiziranih z etanolom. Liposomi pripravljeni z etanolom so bili glede na liposome pripravljene z ostalimi topili najmanjši in najbolj homogene velikosti. Optimirali smo tudi koncentracijo dodane raztopine mangovega ekstrakta med postopkom sinteze liposomov z namenom doseči čim višji odstotek enkapsulacije ekstrakta. Izmed petih izbranih koncentracij mangovega ekstrakta (0,5 mg/mL, 1,0 mg/mL, 2,5 mg/mL, 3,0 mg/mL in 5,0 mg/mL), je bil najvišji odstotek enkapsulacije in najboljši trend sproščanja dosežen pri koncentraciji 2,5 mg/mL. Izmerjena vrednost zeta potenciala je pokazala, da so pripravljeni liposomi stabilni, določili pa smo tudi velikosti in vrednosti indeksa polidisperznosti za liposome z različnimi koncentracijami enkapsuliranega mangovega ekstrakta.
Ključne besede: liposomi, enkapsulacija, ciprofloksacin, olupki manga, karakterizacija, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici