| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 188
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Snovanje energetsko varčnega sistema za klimatizacijo in prezračevanje
Nina Šošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema projekt avtomatizacije klimatsko-prezračevalne naprave z možnostjo varčevanja energije. Najprej sta pojasnjeni pomembnost varčevanja energije in uporaba obnovljivih virov energije. Nato je opisano delovanje varčnega klimatsko-prezračevalnega sistema in vseh možnih režimov delovanja. Po seznanitvi z osnovnimi principi delovanja sledijo načrtovanje klimatske naprave N1 in vseh njenih sestavnih elementov, razlaga vseh procesov, ki se v njej izvajajo, ter zapis programske logike za regulacijo in vodenje naprave v programu Codesys. Program je naložen na krmilnik Andivi U-DDC, na katerega sta s pomočjo komunikacije I2C povezani dve vhodno-izhodni enoti U-MIO, prav tako je izvedena simulacija režima ogrevanja, hlajenja in prostega hlajenja. Na koncu je narejena aplikacija za vizualizacijo, ki nam omogoča spremljanje delovanja in nastavljanje želenih vrednosti temperatur in režimov delovanja naprave.
Ključne besede: klimatsko-prezračevalni sistem, regulacija, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje
Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijah
Žiga Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja različnih načinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozančno vodenje procesov, in sicer z dvopoložajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim uglaševanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogočilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Ključne besede: temperaturni regulator, programirljivi logični krmilnik – PLK, umetna inteligenca, samonastavljivi regulatorji
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
Daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu ledava 1.
Grega Cigut, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu Ledava 1. Pomemben faktor odločitve za zagotovitev popolnoma avtonomnega delovanja objekta in vključitev le-tega v nadzorni sistem in zagotovitev oddaljenega upravljanja in vodenja so vremenske ujme. Zapornični objekt opravlja svojo funkcijo takrat, kadar nastopijo skoraj nemogoči pogoji za delo. Zato je bistveno zagotoviti več nivojski način delovanja. Zapornični objekt je načrtovan v programskem okolju SoMachine. Algoritem se izvaja na PLC Schneider Electric TM241CE24R, SCADA pa je izvedena v okolju Proficy iFIX ++podjetja GE Digital.
Ključne besede: Zapornični objekt, programirljivi logični krmilnik – PLC, SCADA sistem, centralno nadzorni sistem, avtonomno vodenje, daljinsko vodenje.
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

4.
Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom
Matic Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

5.
Avtomatizacija in vizualizacija komisionirne delovne postaje
Aljaž Dobnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izgradnjo programa in vizualizacijo delovne postaje v proizvodnji in avtomatiziranem skladišču (komisionirna postaja), ki na podlagi algoritmov uporabniku vizualno pokaže, katere izdelke naj naloži v zaboj. Za transport in identifikacijo določenih zabojev, ki so na delovnem prostoru, so uporabljeni motorizirani transportni valji, senzorji in čitalnik črtnih kod. Komisionirna postaja je načrtovana v programskem okolju TIA portal V15, vse informacije pa se vizualizirajo na SIEMENS HMI zaslonu.
Ključne besede: komisioniranje, HMI – uporabniški vmesnik človek-stroj, PLK – programirljivi logični krmilnik, avtomatizirano skladišče
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

6.
Nadgradnja hidravličnega sistema s Siemens PLK, SCADA sistemom in WEB SCADA vmesnikom na PLK
Nejc Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil nadgraditi hidravlični sistem v laboratoriju za procesno avtomatizacijo. Do sedaj je vaje na sistemu lahko opravljala le ena skupina, zato sta bili med seboj ločeni dve veji, kjer lahko na istem procesu sočasno laboratorijske vaje opravljata dve skupini. Realiziran je bil SCADA grafični vmesnik, ki omogoča preglednost nad hidravličnim sistemom, njegovimi parametri in lažjim delom s procesom. Ker je znano, da nadzor sistema preko računalniškega vmesnika v laboratoriju ali kasneje nekega realnega procesa v tovarni ni dovolj, sploh kadar nismo prisotni ob procesu, je bila realizirana tudi WEB SCADA, ki omogoča daljinsko upravljanje in nadziranje na daljavo preko svetovnega spleta. Na koncu je sledilo snovanje sistema vodenja, kjer so bili parametri regulatorjev nastavljeni eksperimentalno z zaprtozančno metodo ter grafično podprti z dokazi. Za izračune parametrov so bila uporabljena Ziegler-Nichols priporočila.
Ključne besede: Siemens S7-1500, SCADA, WEB SCADA, avtomatizacija procesa, regulacija sistema
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1552; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

7.
Razvoj krmilnega sistema rotacijskega inverznega nihala
Dalibor Mohorko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta opisana izgradnja rotacijskega inverznega nihala in razvoj krmilnega sistema z opremo Mitsubishi. Predstavljena je mehanska konstrukcija in izpeljan dinamični model. Opisani so nujne nastavitve in program za vodenje servopogona preko industrijskega Ethernetnega standarda CC-Link in analognega vodenja. Načrtovan je kaskadni PD-regulator in predstavljeni so algoritmi za zanihaj v pokončni položaj in pokončno stabilizacijo. Meritve kotov se izvajajo z inkrementalnimi dajalniki. Simulacija in testiranje sta izvedena v okolju Matlab/Simulink. Narejen je uporabniški vmesnik, ki omogoča popoln nadzor nad krmilnim sistemom.
Ključne besede: PLK, servopogon, rotacijsko inverzno nihalo, Mitsubishi, modeliranje, regulacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,33 MB)

8.
Avtomatizacija stroja za polnjenje jeklenk
Klemen Jurgelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava stroja za avtomatsko polnjenje jeklenk. Napravo smo izdelali po zahtevah in željah naročnika, ki je naročil stroj za avtomatsko polnjenje jeklenk v industriji. V zaključnem delu so opisani sestavni deli stroja, gradniki stroja, programiranje in testiranje stroja. Opisan je tudi krmilnik Unitronics in njegova programska oprema, s katero smo izdelali program in grafični vmesnik na krmilniku.
Ključne besede: Avtomatizacija, programirljiv logični krmilnik, avtomatska tehtnica, stroj za polnjenje jeklenk
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 67; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
Avtomatizacija tehtanja mrežic za akumulatorje
David Lorenci, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana izdelava projekta avtomatizacije tehtanja mrežic za akumulatorje z uporabo tehtalnega terminala in industrijskega krmilnika. Delo vključuje opis posameznih uporabljenih komponent in izvedbo programa z uporabo TIA Portal programskega paketa. Program omogoča izpis delavca, tipa plošče na HMI zaslonu ter samodejno zaznavanje spremembe teže na tehtnici. V kolikor je teža znotraj dovoljenih meja za določen tip plošče, se shrani v podatkovno bazo.
Ključne besede: avtomatizacija, SCADA, HMI, industrijska tehtnica, serijska komunikacija, programirljivi logični krmilnik
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

10.
Snovanje modelno referenčnega adaptivnega pid regulatorja in implementacija na industrijskih krmilnikih
Anđelko Žirovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena modelno referenčna prilagodljiva regulacija. Modelno referenčni adaptivni sistem zagotavlja ohranitev želenih dinamičnih lastnosti v primeru spreminjajočih se ali neznanih parametrov vodenega procesa. Tak pristop se uporablja za sisteme, pri katerih je znana struktura, ne pa tudi parametri procesa. Predstavljen je Siemens S7-1500 krmilnik, programiran v Tia Portal okolju. Preden je naloga realizirana na dejanskem sistemu, je vsak posamezni del bil testiran v Matlab/Simulink okolju. Za nastavljanje parametrov regulatorja sta uporabljeni dve metodi, in sicer Lyapunova in MIT metoda. Po uspešni simulaciji so algoritmi preslikani v programsko kodo za Siemens S7 1500 krmilnike v Tia portal razvojnem okolju. Razviti algoritmi so testirani na krmilnem sistemu s proporcionalnim procesom prvega in drugega reda ter integralnim procesom. Na koncu so primerjani rezultati MATLAB/Simulink simulacije in rezultati Siemens S7-1500 krmilnega sistema.
Ključne besede: Modelno referenčno adaptivno vodenje, PID, modeliranje, simulacije, regulacija, Tia Portal, Siemens S7-1500, Lypunova metoda, MIT metoda.
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici