| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Supplementary material for paper Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines: the critical role of trust in science
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit ([chi sup]2(1611) = 2485.84, [rho]<.001, CFI=.91, RMSEA=.032, SRMR=.055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Ključne besede: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 335; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit (χ2(1611) = 2485.84, p < .001, CFI = .91, RMSEA = .032, SRMR = .055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Ključne besede: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 300; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Afektivni učinki branja novic na primeru tradicionalnega in senzacionalističnega poročanja
Timotej Glavač, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so mediji v življenju vseprisotni. Njihova pomembna vloga je informiranje javnosti o svetovnem in lokalnem dogajanju, kar je pomembno za delovanje demokratične družbe. Zaradi trgu prilagajočega modela delovanja se je v zadnjih letih začel porast rumenih medijev in senzacionalizma, ki poleg želje po informiranju izkazuje primarno željo po dobičku. Sodobna novičarska pokrajina, tako v resnih kot rumenih medijih, vključuje mnogo negativnih informacij, ki bi lahko bile škodljive za posameznikovo duševno zdravje. V skladu s tem je bil namen naše raziskave pridobiti jasnejši vpogled v morebitne čustvene vidike spremljanja medijev. Pri tem so nas zanimale tudi razlike, ki se pojavijo ob spremljanju rumenih in resnih medijev. Raziskava, ki je bila izvedena s spletnim anketiranjem, v katerem je sodelovalo 176 udeležencev (66 moških in 107 žensk), starih od 15 do 65 let, je zajemala eksperimentalni del, v katerem smo preverjali učinke neposredne izpostavljenosti rumenim in resnim medijem glede na psihološko blagostanje udeležencev. V korelacijskem delu raziskave smo preverjali povezave med dolgoročnim spremljanjem resnih in rumenih medijev ter spremljanjem medijev na splošno in doživljanjem neprijetnih emocij. V tem delu so nas zanimale tudi razlike v navadah spremljanja medijev med spoloma in morebitne razlike v čustvenem odzivanju na novice. Eksperimentalni del ni pokazal statistično pomembnih razlik med eksperimentalnimi pogoji, nakazoval pa se je trend – udeleženci, izpostavljeni rumenemu mediju, so bili najbolje razpoloženi. Korelacijske raziskave niso pokazale statistično pomembne povezave med spremljanjem novic in doživljanjem neprijetnih čustev. Primerjava v dolgoročnem spremljanju resnega in rumenega medija ni pokazala statistično pomembnih razlik, trend pa je nakazoval, da bi morebitno dolgoročno spremljanje rumenih medijev lahko bilo povezano s slabšim blagostanjem. Primerjava med spoloma je pokazala pomembne razlike v spremljanju novic in čustvenem odzivanju nanje. Ugotovitve v magistrskem delu so razložene v skladu s trenutnimi psihološkimi spoznanji.
Ključne besede: resni mediji, rumeni mediji, senzacionalizem, duševno zdravje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, 2020, magistrsko delo

Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (627,34 KB)

5.
Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanosti
Žanina Zupan, 2019, magistrsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave.
Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 447; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
Koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga: kognitivni in socialnopsihološki izidi
Nejc Plohl, 2018, magistrsko delo

Opis: Socialna omrežja, kot je Facebook, ponujajo vrsto priložnosti za učinkovito množično komunikacijo. Te so pogosto uspešno izrabljene s strani marketinških podjetij, ki v njih vidijo sredstvo za povečevanje profita, medtem ko institucije – ki bi iste principe lahko uporabile za izobraževanje in spodbujanje javnosti k družbeno koristnim vedenjem – v aplikaciji principov učinkovite množične komunikacije tradicionalno zaostajajo. V pričujoči študiji se osredotočamo na enega od tovrstnih principov, in sicer na strategije psihološkega ciljanja, pri katerih pošiljatelj sporočila poskrbi za ujemanje Facebook oglasov s psihološkimi karakteristikami posameznika, ki bo oglasu izpostavljen. Medtem ko pretekla literatura razkriva nekatere koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu komercialnega marketinga, v pričujoči študiji raziskovanje psihološkega ciljanja premikamo v kontekst socialnega marketinga in nadgrajujemo s preverjanjem mnogih – do tega trenutka slabo raziskanih – elementov. Pri tem se osredotočamo na tri raznolike teme, ki imajo znanstveno podporo in bi lahko koristile posameznikom ter družbi v celoti (cepljenje proti gripi, preventiva demence in zmanjševanje ogljičnega odtisa), Facebook objave pa prilagajamo posameznikovi ekstravertnosti, odprtosti ali pa obema omenjenima osebnostnima lastnostma hkrati (profil osebnosti). Za preverjanje učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga smo pripravili dva eksperimenta. V prvi študiji (laboratorijska študija) preverjamo pretežno kognitivne mehanizme, prek katerih bi psihološko ciljanje lahko vodilo do želenih izidov, kot je vedenjska sprememba, in sicer samoporočano naklonjenost Facebook objavam, pozornost, zajeto s sledilnikom oči in spomin, merjen z računalniško nalogo. Na vzorcu 98 udeležencev ugotavljamo, da oglasi s kongruentno ekstravertnostjo in kongruentnim profilom osebnosti kažejo konsistentne koristi v primerjavi z inkongruentnimi objavami, a so učinki na naklonjenost, pozornost in uspešnost prepoznave blagi. Nadalje v drugi študiji (spletni eksperiment) preverjamo bolj oprijemljive, socialnopsihološke izide, in sicer spremembo stališč ter spremembo vedenjskih namer. Na vzorcu 312 udeležencev ugotavljamo, da se v smeri izrazitejšega poviševanja stališč in vedenjskih namer v primerjavi z inkongruentnimi oglasi nagibajo predvsem učinki objav s kongruentnim profilom osebnosti, a so le-ti blagi in ne popolnoma uniformni. Ob tem smo v obeh študijah preverjali še odobravanje psihološkega ciljanja. Rezultati kažejo, da večina udeležencev ne odobrava psihološkega ciljanja ali pa bi psihološko ciljanje odobravali le pod določenimi pogoji, npr. kadar se uporablja v dobro uporabnikov. Pri tem se kažejo tudi pomembni napovedniki odobravanja, npr. starost. Skupno ti rezultati implicirajo, da psihološko ciljanje lahko prinaša koristi v smislu kognitivnih in socialnopsiholoških izidov, a so te šibke. Nadalje študija razkriva, da ima večina ljudi zadržke do uporabe psihološkega ciljanja. V diskusiji te rezultate povežemo s preteklo literaturo, izpostavimo njihovo uporabno vrednost ter se dotaknemo pomanjkljivosti pričujočih študij.
Ključne besede: strategije psihološkega ciljanja, personalizacija, osebnostne lastnosti, socialni marketing, Facebook
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 820; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Communicating the neuroscience of psychopathy and its influence on moral behaviour
Robert Blakey, Adrian Dahl Askelund, Matilde Boccanera, Johanna Immonen, Nejc Plohl, Cassandra Popham, Clarissa Sorger, Julia Stuhlreyer, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Neuroscience has identified brain structures and functions that correlate with psychopathic tendencies. Since psychopathic traits can be traced back to physical neural attributes, it has been argued that psychopaths are not truly responsible for their actions and therefore should not be blamed for their psychopathic behaviors. This experimental research aims to evaluate what effect communicating this theory of psychopathy has on the moral behavior of lay people. If psychopathy is blamed on the brain, people may feel less morally responsible for their own psychopathic tendencies and therefore may be more likely to display those tendencies. An online study will provide participants with false feedback about their psychopathic traits supposedly based on their digital footprint (i. e., Facebook likes), thus classifying them as having either above-average or below-average psychopathic traits and describing psychopathy in cognitive or neurobiological terms. This particular study will assess the extent to which lay people are influenced by feedback regarding their psychopathic traits, and how this might affect their moral behavior in online tasks. Public recognition of these potential negative consequences of neuroscience communication will also be assessed. A field study using the lost letter technique will be conducted to examine lay people's endorsement of neurobiological, as compared to cognitive, explanations of criminal behavior. This field and online experimental research could inform the future communication of neuroscience to the public in a way that is sensitive to the potential negative consequences of communicating such science. In particular, this research may have implications for the future means by which neurobiological predictors of offending can be safely communicated to offenders.
Ključne besede: neuroscience communication, psychopathy, moral behaviour, dishonesty
Objavljeno: 23.01.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (717,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici