| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Understanding, trusting, and applying scientific insights to improve your health : a latent profile analysis approach
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Various leading causes of death can be prevented or delayed through informed decision-making and lifestyle changes. Previous work has, to some extent, linked such health-promoting behavior (HPB) with variables capturing individuals’ understanding of science, trust in science, and capacity to apply evidence-based information in the health context. However, empirical research on the relationship between scientific knowledge, trust in science, health literacy, and HPB is scarce. Additionally, no study has investigated whether these characteristics interact to form homogeneous, high-risk subgroups of the population. The present online study (N = 705) revealed that trust in science and health literacy were positively related to a wide array of HPBs (e. g., healthy nutrition, physical activity, stress management), while scientific knowledge was only positively associated with COVID-19 vaccination intention. Furthermore, the results of latent profile analyses yielded four subgroups (i. e., low, moderate, and high levels of all three variables and a varied profile exhibiting very low trust in science, low health literacy, and moderate scientific knowledge). The identified subgroups differ significantly in HPB and variables determining profile membership (e. g., political conservatism). Hence, the present study offers some guidance on which groups may be targeted with public health campaigns and how they may be designed.
Ključne besede: scientific knowledge, trust in science, health literacy, health behaviour, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 22; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (614,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacija
Nejc Plohl, 2023, doktorska disertacija

Opis: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo. V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila. Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4). Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Ključne besede: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Objavljeno v DKUM: 10.01.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

4.
Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko delo
Natalija Kašman, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo, korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Ključne besede: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Scoping review on the multimodal classification of depression and experimental study on existing multimodal models
Umut Arioz, Urška Smrke, Nejc Plohl, Izidor Mlakar, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Depression is a prevalent comorbidity in patients with severe physical disorders, such as cancer, stroke, and coronary diseases. Although it can significantly impact the course of the primary disease, the signs of depression are often underestimated and overlooked. The aim of this paper was to review algorithms for the automatic, uniform, and multimodal classification of signs of depression from human conversations and to evaluate their accuracy. For the scoping review, the PRISMA guidelines for scoping reviews were followed. In the scoping review, the search yielded 1095 papers, out of which 20 papers (8.26%) included more than two modalities, and 3 of those papers provided codes. Within the scope of this review, supported vector machine (SVM), random forest (RF), and long short-term memory network (LSTM; with gated and non-gated recurrent units) models, as well as different combinations of features, were identified as the most widely researched techniques. We tested the models using the DAIC-WOZ dataset (original training dataset) and using the SymptomMedia dataset to further assess their reliability and dependency on the nature of the training datasets. The best performance was obtained by the LSTM with gated recurrent units (F1-score of 0.64 for the DAIC-WOZ dataset). However, with a drop to an F1-score of 0.56 for the SymptomMedia dataset, the method also appears to be the most data-dependent.
Ključne besede: multimodal depression classification, scoping review, real-world data, mental health
Objavljeno v DKUM: 11.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Development and validation of the Work-home-integration questionnaire (WHIQ)
Andrea Noja, Bettina Kubicek, Nejc Plohl, Sara Tement, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: The boundaries between work and private life are gradually blurring. More and more employees are involved in work during leisure time through cognitions, emotions or behaviours, in both negative and positive ways. This so-called work-home integration (WHI) can, on the one hand, hampers the necessary recovery from work and result in strain but, on the other hand, also restores resources and result in beneficial outcomes. In order to enhance our understanding of WHI and capture all its different forms, we suggest a new conceptualisation and measure of WHI. We therefore developed and validated the Work-Home Integration Questionnaire (WHIQ) in English, German and Slovene simultaneously using two cross-sectional studies (Study 1: N = 848; Study 2: N = 555) and a two-wave longitudinal study with a time lag of 1 month (Study 3: N = 379). Confirmatory factor analysis confirmed a three-factor structure with (1) negative cognitive-affective involvement, (2) positive cognitive-affective involvement and (3) behavioural involvement. Moreover, the WHIQ showed measurement invariance across the three languages and the results provide evidence for convergent, discriminant and incremental validity. Overall, the WHIQ is a reliable, valid and short measure to assess the extent to which employees are involved in work during leisure time.
Ključne besede: work-home integration, burnout, well-being, work-family conflict, scale validation
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (521,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko delo
Lina Koprivnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 460; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
Vrste moči v partnerskem odnosu, njihova porazdelitev med partnerjema in povezava z zadovoljstvom z odnosom : magistrsko delo
Barbara Adam, 2022, magistrsko delo

Opis: Med romantičnimi partnerji lahko obravnavamo dve vrsti moči. Prva je pozicijska, ki se nanaša na to, koliko lahko nekdo razpolaga z viri in kakšno mesto zaseda na socialni lestvici; druga pa je subjektivna moč, ki obsega posameznikovo zaznavanje o tem, koliko lahko vpliva na vedenje in mišljenje partnerja ter koliko je spoštovan in poslušan v odnosu. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 36 parov, smo želeli ugotoviti, kako se pozicijska in subjektivna moč porazdeljujeta med spoloma na različnih partnerskih področjih ter katera vrsta moči pomembneje prispeva k oceni zadovoljstva s partnerskim odnosom. Pokazalo se je, da so moški v povprečju deležni več pozicijske moči kot ženske. Pri doživljanju subjektivne moči se na področjih, kjer je govora o vlaganju denarja in razpolaganja s časom (npr. načrtovanje prihodnosti, finance), med moškimi in ženskami niso pokazale razlike. Na področjih, kjer je pomembno upravljanje virov, kot so čustva in zaupanje (npr. področje reševanja težav, starševstvo), pa v povprečju ženske doživljajo več subjektivne moči kot moški. Vidiki moči pomembneje prispevajo k zadovoljstvu z odnosom moških kot zadovoljstvu z odnosom žensk, vendar pri obeh spolih doživljanje subjektivne moči močneje napoveduje zadovoljstvo z odnosom kot pozicijska moč. Naše ugotovitve torej nakazujejo, da ima subjektivno doživljanje moči v odnosu pomembno vlogo za ocenjevanje kakovosti partnerskega odnosa in da pozicijska moč ni več tako ključnega pomena, kot je bila v preteklosti. Prav tako smo opozorili na pomembnost preučevanja različnih partnerskih področij, ki so v literaturi preučevanja moči še relativno neraziskan vidik.
Ključne besede: pozicijska moč, subjektivna moč, zadovoljstvo z odnosom, spol
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (691,81 KB)

9.
Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko delo
Tim Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko delo
Lorena Brzuhalski, 2022, magistrsko delo

Opis: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 661; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 1.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici