| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBDAVČITEV ŠPORTNIKA
Nejc Miložič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava predstavitev tipičnih dohodkov športnikov in sistem njihove obdavčitve. Na začetku naloge opredelim osnovni pojem športnika in davka, ki sta pomembna za nadaljnji potek naloge. V obsežnejšem osrednjem delu naloge opisujem temeljna načela ZDoh-2, ki so pomembna za obdavčitev športnika, predvsem razlikovanje med rezidentom in nerezidentom glede obdavčitve po viru dohodka. Nadalje sledi delitev na dohodke športnika iz zaposlitve in dohodke iz dejavnosti. Opisal sem tudi tipične odhodke športnika. Na tem mestu bi izpostavil prispevke v premostitveni sklad, saj gre za nov zakon in je tema zelo aktualna. Naslednja točka je najobsežnejša, gre za vrste dohodkov športnikov. Ukvarjam se z dohodki, ki jih športnik prejema od kluba, tukaj gre za precej zakonsko neurejeno področje, saj načeloma vsak športnik v kolektivnih športih izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja, svoje delo pa opravlja na podlagi civilnopravnih pogodb in ne na podlagi pogodbe o delovnem razmerju. Našteti so še nekateri najpogostejši dohodki, kot so premije, bonitete itd. Sledijo dohodki iz tekmovanj in nagrade in opis obdavčitve le teh. Kasneje sledijo še dohodki v obliki štipendij, donacij in sponzorstev. Ravno v povezavi s sponzorstvi je obdelana naslednja točka, ki prikazuje prenos dohodka športnika na pravno osebo in problematiko na to temo. V zadnji točki vsebinskega dela obravnavam problem dvojnega obdavčenja in mednarodne konvencije, ki to urejajo. Sledi zaključek in navajanje bibliografije.
Ključne besede: športnik, dohodek, davek, odhodek, obdavčenje, zavezanec, dohodnina
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1172; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (565,64 KB)

2.
VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKA
Nejc Miložič, 2016, magistrsko delo

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Ključne besede: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 644; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (794,98 KB)

3.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Ključne besede: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 246; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (728,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici