1. Clinicopathological characteristics of patients with vaginal cancer in the period 1995 to 2017Vida Gavrić-Lovrec, Barbara Krajnc, Nejc Kozar, Nina Jakop, Tadeja Hozjan, Iztok Takač, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: rak nožnice, epidemiologija, klinične značilnosti, histologija
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (369,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. |
3. |
4. Odkrivanje bioloških označevalcev s pomočjo orodij metabolomike, z namenom zgodnjega odkrivanja oblik raka pri ženskahNejc Kozar, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišče
Rak je ena izmed najtežjih boleznih z visoko smrtnostjo v svetovnem merilu. Kljub številnim znanstvenim odkritjem v zadnjih desetletjih, še vedno obstaja veliko neznank, kar otežuje uspešno zdravljenje. Ključnega pomena ostaja zgodnje odkrivanje bolezni, kar največ prispeva k ugodni prognozi. Namen raziskave je bil s pomočjo orodij metabolomike odkriti potencialne tumorske označevalce, ki bi bili uporabni pri zgodnjem odkrivanju raka jajčnikov, dojk ter endometrija.
Preiskovanke in metode dela
Delo je prospektivna raziskava, v katero je bilo vključenih 15 bolnic z rakom jajčnikov, 39 bolnic z rakom dojk, 15 bolnic z rakom endometrija, 21 zdravih žensk ter 21 bolnic z benignimi ginekološkimi obolenji, ki so bile zdravljene na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vsem udeleženkam smo po opravljeni diagnostiki ter določenem stadiju bolezni odvzeli vzorce krvi za kvantitativno določitev 232 metabolitov s pomočjo HPLC-TQ/MS. Z multivariatno in univariatno analizo ter metodami strojnega učenja smo nato ob primerjavi bolnic z rakavimi obolenji in zdravih posameznic identificirali metabolite, ki najbolje ločujejo obe skupini. Izbranim označevalcem smo določili še uspešnost klasifikacije z določanjem površine pod krivuljo ter ustrezne občutljivosti in specifičnosti.
Rezultati
Pri raku jajčnikov smo identificirali 5 označevalcev iz skupine ceramidov in sfingomielinov (C16-ceramid, C22-ceramid, C24-ceramid, C18-sfingomielin, C18:1-sfingomielin), s pomočjo katerih smo uspeli ločiti skupino bolnic z rakom jajčnikov od zdravih žensk in tistih z benignimi ginekološkimi obolenji z občutljivostjo 83 %, specifičnostjo 80 % in AUC 0,920. Pri raku dojk so se za najpomembnejše izkazali 4 označevalci in sicer tetradecenoilkarnitin, tetradekanoilkarnitin, dodekanoilkarnitin in 9,12-linoleinska kislina, ki so dosegli 81 % občutljivost ob 81 % specifičnosti in AUC 0,839. Pri raku endometrija so bili 4 najpomembnejši označevalci C16-ceramid, C22-ceramid, hidroksiheksadecenoilkarnitin in 1-metiladenozin, ki so se izkazali z 93 % občutljivostjo ob 75 % specifičnosti in AUC 0,925.
Zaključek
V raziskavi smo odkrili 5 pomembnih metabolnih označevalcev, s katerimi je mogoče ločiti obolele ženske od zdravih in tistih z benignimi obolenji s podobno diagnostično natančnostjo, kot jo ponuja kombinacija trenutno uporabljanih tumorskih označevalcev CA 125 in HE4. Pri raku dojk in endometrija smo odkrili pri vsakem po 4 pomembne biološke označevalce, ki po diagnostični učinkovitosti bistveno presežejo vse do sedaj uporabljene tumorske označevalce, kar pomeni velik potencial za uporabo metabolomike v diagnostiki ginekoloških rakov v prihodnosti.
Ključne besede: metabolomika, rak, rak dojk, rak jajčnikov, rak endometrija, zgodnje odkrivanje, presejanje, ceramid, acilkarnitin, sfingomielin
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1803; Prenosov: 104
Celotno besedilo (4,07 MB) |
5. DOŽIVLJANJE PORODAKatja Stopnišek, 2015, diplomsko delo Opis: Temeljna izhodišča: Porod je za vsako žensko edinstveno izkustvo in vsaka ga doživlja po svoje. Za nekatere je nekaj vsakdanjega, po večini pa vsaka občuti pred ključnim momentom strah. Kako se bodo ženske odzvale na novo situacijo je odvisno od njihovega znanj o porodu, duševni in fizični pripravljenosti ter od osebja, ki dela v porodnih sobah. Le-to lahko s pravilno komunikacijo in skrbjo za porodnico in spremljevalca odločno vpliva na njuno porodno izkušnjo.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskovalnem delu smo se posluževali kvantitativne metode dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa. Vzorec je vseboval 31 žensk, ki so se udeležile vadbe z malčki.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so ženske v večini zadovoljne s svojo porodno izkušnjo. Svoje znanje o poteku poroda ocenjujejo kot dobro in trdijo, da so se seznanile pred porodom o običajnih posegih in postopkih, ki se izvajajo v dotični porodnišnici. Vse anketiranke so tekom poroda imele ob sebi spremljevalca, ki jim je nudil fizično in psihično podporo. V večini primerov je bila na voljo ves čas poroda babica. Na področju medsebojnih odnosov in komunikacije zdravstvenih delavcev do porodnice in njenega spremljevalca smo ugotovili, da so zaposleni površni že pri prvem srečanju, saj se je od 31 babic predstavilo 27 in od 15 zdravnikov le 9. Rezultati kažejo tudi odstopanja pri upoštevanju želj in možnosti soodločanja porodnice o poteku poroda ter podajanju informacij.
Sklep: Kljub temu, da večina žensk doživlja porod kot pozitivno izkušnjo, bi bilo potrebno v porodnih sobah veliko spremeniti na področju komunikacije in medsebojnih odnosov. Avtoritetno in rutinsko voden porod bi morali zamenjati za naraven porod, ki je usmerjen v porodnico in njene želje.
Ključne besede: porod, porodnica, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1860; Prenosov: 275
Celotno besedilo (788,62 KB) |
6. |
