1. Komponente slikovnih sistemov v endoskopski kirurgijiRosana Drol, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Endoskopsko kirurgijo opisujejo kot minimalno invazivno metodo, ki ima več različnih prednosti. Te prednosti so: skrajšana hospitalizacija, manj večjih ter dolgih operacij, okrevanje po endoskopski operaciji je krajše, kar pomeni boljši ekonomski status za bolnišnico.
Metode: Raziskali smo, katero opremo uporablja operacijski blok in pri tem izpostavili tisto, ki se najpogosteje uporablja pri endoskopskih operacijah. Prikazali smo značilnosti opreme, kako se uporablja, in s kakšnimi težavami se lahko srečamo. Pri vsem so nam pomagale operacijske medicinske sestre.
Rezultati: Analizirali smo opremo, ki se uporablja pri endoskopskih operacijah. Pri tem smo predstavili najpomembnejše komponente, ki so potrebne za kirurga. Preverili smo, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri svetlobnih kablov. Pomembna lastnost optičnega kabla je njegova sestava – to so lahko steklena vlakna ali tekočina. Sestava komponente vira svetlobe je lahko treh vrst. Endoskop je lahko fleksibilni oz. upogljiv ali togi. Videoendoskop je sestavljen iz kontrolnega, vstavnega in priključnega dela. Kamera je pomemben člen v endoskopiji. Imamo kamere z enim čipom, dvema, ali tremi čipi. Operacijska medicinska sestra je pomemben člen pri vzpostavitvi endoskopskih komponent, ki jih kirurg potrebuje za svojo operacijo.
Razprava in sklep: Obvladovanje različnih komponent pri endoskopski operaciji je izrednega pomena za dobro delovanje tima. Pomembno je, da je operacijska medicinska sestra seznanjena z delovanjem komponent, da ob morebitnih težavah lahko pravilno ukrepa.
Ključne besede: endoskopija, svetlobni kabel, kamera, operacijska medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 349; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (3,79 MB) |
2. Funkcionalna analiza endoskopskih kanil in trokarjevMonika Vidovič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Simulacije so se v zadnjih letih v laparoskopski kirurgiji zelo razširile. Okolje, kjer se izvajajo simulacije, nam omogoča, da pridobimo znanje, na pridobljenih osnovnih znanjih gradimo in s spretnostmi začetnike pripravimo na delo z bolniki. Osredotočili smo se na tehnične podrobnosti z namenom zagotavljanja varnosti bolnika.
Metode: Prikazali smo funkcionalne značilnosti različnih endoskopskih kanil in trokarjev ter izdelali simulacijo uporabe kanil, ki bi na področju perioperativne zdravstvene nege pripomogla k izobraževanju in tehnikam rokovanja s kanilami in trokarji. Z vso to opremo smo prikazali vstavljanje kanil in tehnike vstopa kanil ter s tem pridobili željene rezultate.
Rezultati: V sklopu simulacij smo prikazali različne vstopne tehnike ter funkcionalnost različnih kanil in trokarjev v laparoskopski model. V laparoskopiji se pogosteje uporabljajo trokarji z rezilom in optični trokarji za enkratno uporabo. Prednost trokarja z rezilom za enkratno uporabo je funkcija obturatorja, kateri ima vzmetni mehanizem, ki ob uporu in predrtju strukture delno umakne in izpostavi ostro konico rezila.
Razprava in sklep: Poznavanje značilnosti kanil in trokarjev je zelo pomembno pri izvedbi laparoskopskega ali artroskopskega operativnega posega, zato vidimo simulacijo na simulacijskem modelu kot odlično priložnost za pridobivanje izkušenj in znanja ter se tako lažje izognemo nastanku napak in poškodb pri resničnem delu na bolniku. Izobražen kader je namreč tisti, ki je potreben za kvalitetno izvajanje dela v zdravstveni organizaciji.
Ključne besede: Simulacije, endoskopija, instrumenti, operacijska medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1668; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,97 MB) |
3. Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni posegNejc Centrih, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov.
Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti.
Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable.
Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1405; Prenosov: 206
Celotno besedilo (2,82 MB) |
4. Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorjuNejc Centrih, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm.
Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma.
Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami.
Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1373; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,57 MB) |
