| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 1066; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (639,05 KB)

2.
3.
MODELIRANJE PRIRASTKA PLODOV SORTE 'GALA' PRI RAZLIČNIH OBREMENITVAH
Neža Vidmar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno modeliranje prirastka plodov sorte 'Gala'. Poskus je bil zasnovan v marcu 2011. Opravljen je bil v nasadih Sadjarskega centra Gačnik. V poskusu je bila obravnavana sorta 'Gala', klon 'Gala Schniga'. Sorta 'Gala' je bila cepljena na podlago M 9. Plodove smo merili skozi vegetativno obdobje vsakih 14 dni. Podatke o debelini plodu in številu dni po polnem cvetenju do obiranja smo vnesli v Excelovo preglednico, nato smo podatke logaritmirali. S pomočjo modelov smo izračunali teoretični prirastek na različno starem lesu in različnih obremenitvah ter ga s pomočjo programov Excel in SPSS primerjali z dejanskimi meritvami. Opravljena je bila regresijska analiza. Testirali smo testnost posameznih krivulj za nizko, srednjo in visoko obremenitev. S pomočjo T-testa smo preverili ujemanje podatkov meritev z modelnimi vrednostmi. Modeli v večini primerov precenjujejo dejanske meritve. Izmed vseh modelov je bil najzanesljivejši model Vsi plodovi pri nizki obremenitvi.
Ključne besede: plod / jabolk 'Gala' / obremenitev / debelina / krivulja
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1087; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (803,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici