| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Foliarna aplikacija različnih pripravkov za preprečevanje pokanja češenj
Neža Slovša, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli poskus preprečevanja pokanja češenj v nasadu sorte 'Regina', cepljene na podlago Gisela 5, na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. Poskus je zajemal pet obravnavanj, sestavljenih iz foliarne aplikacije pripravkov proti pokanju in prepihovanju krošenj po dežju. Prvo obravnavanje: program Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film), drugo obravnavanje: program Metrob 1 (Cirkon, Siliplant univerzalni), tretje obravnavanje: program Metrob 2 (Butalon, Betazyme), četrto obravnavanje: prepihovanje krošenj ter peto obravnavanje: kontrola (brez ukrepov). Ob obiranju smo vrednotili količino in kakovost pridelka ter analizirali čvrstost plodov, topno suho snov, vsebnost skupnih titracijskih kislin ter ugotavljali vpliv ukrepov na delež tržnih plodov, s poudarkom na pokanju. Rezultati so pokazali, da sta prepihovanje krošenj ter program Metrob 2 (Butalon in Betazyme) imela največji učinek proti pokanju plodov, medtem ko je imela izvedba programa Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film) za posledico pozitiven vpliv na debelino in maso plodov (kombiniran vpliv oveska in pripravkov), ni pa imelo velikega vpliva proti pokanju plodov.
Ključne besede: češnje, pridelek, pokanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (270,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici