Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu obravnavamo odpadke iz industrije rastlinskih olj: odpadno belilno zemljo, filtracijski dodatek in mulj. Mulj nastaja pri čiščenju odpadnih vod iz proizvodnje olj, odpadna belilna zemlja in filtracijski dodatek pa se uporabljata pri sami proizvodnji olj. Odpadke smo termično obdelali s postopki pirolize, sežiga in torefikacije ter jih kemijsko analizirali. Na surovinah in trdnih produktih smo izvedli proksimativno in ultimativno analizo. Določili smo vsebnost maščob v vzorcih ter izvedli analizo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Rezultate eksperimentov smo matematično obdelali in jih ovrednotili. Največjo izgubo mase po termični obdelavi vzorcev smo zaznali pri piroliziranih in sežganih vzorcih, kar so potrdile tudi analize vsebnosti pepela in hlapnih snovi. Analiza FTIR spektrov je pokazala, da neobdelani in toreficirani vzorci vsebujejo funkcionalne skupine, značilne za olja in voske, medtem ko pri piroliziranih in sežganih vzorcih tovrstne funkcionalne skupine niso prisotne. Glede na analizo kurilne vrednosti je energetsko najbolj bogat odpadek filtracijski dodatek, sledita mu mulj in odpadna belilna zemlja. V nadaljevanju smo izvedli termogravimetrično analizo (TGA) omenjenih odpadkov v inertni atmosferi v temperaturnem območju od 30 °C do 900 °C pri treh različnih hitrostih segrevanja: 10 °C/min, 20 °C/min in 30 °C/min. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo Kissinger–Akahira–Sunose (KAS) in Flynn–Wall–Ozawa (FWO) kinetičnih modelov. Analiza termogravimetričnih krivulj testiranih vzorcev je pokazala, da se večina vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 600 °C, kjer poteče predvsem razgradnja hlapnih snovi, olj in voskov. Mehanizmi razgradnje in optimalna temperatura razgradnje se glede na vrsto odpadka bistveno razlikujejo. Končna izbira ustreznega termičnega postopka je tako odvisna od vrste materiala in želenega produkta ter od investicijskih in obratovalnih stroškov obrata. Rezultati analiz so pokazali, da sta piroliza in sežig izredno učinkovita pri energetski izrabi vseh treh vrst odpadkov, medtem ko s torefikacijo ne dosežemo želenih rezultatov, saj se energetske lastnosti toreficirane biomase zaradi njenih specifičnih lastnosti bistveno ne izboljšajo.
Ključne besede: piroliza, sežig, torefikacija, odpadna belilna zemlja, filtracijski dodatek, mulj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,46 MB)