1. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, magistrsko delo Opis: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine.
Ključne besede: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 19
Celotno besedilo (6,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Knjižnojezikovna obdobja po ToporišičuNatalija Ulčnik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se osredinja na periodizacijo razvoja slovenskega knjižnega jezika, predstavljeno v Toporišičevih delih, zlasti v Slovenski slovnici (1984, 2000), kjer najdemo avtorjevo delitev na sedem obdobij knjižnega jezika, od reformacijsko-protireformacijskega (1550-1615) do modernega obdobja (1900-). V prispevku so preverjena merila za ločevanje posameznih obdobij, izhajanje iz predhodnih periodizacijskih poskusov, avtorjev inovativni pristop k problematiki ter uveljavljenost njegove periodizacije v stroki. Toporišičeva delitev je ovrednotena tudi z ozirom na nove raziskovalne vidike ter na drugačna poimenovanja in drugačne časovne zamejitve.
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Učno e-okolje Slovenščina na dlani in prvi uporabniški odziviNatalija Ulčnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Leta 2021 je bilo na Univerzi v Mariboru izdelano inovativno spletno učno okolje Slovenščina na dlani, ki je namenjeno obogatitvi jezikovnega pouka slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole in v srednjih šolah. Vsebuje zbirko pravopisnih in slovničnih vaj ter nalog s področja frazeologije in besediloslovja, dodane pa so tudi razlage jezikovnih vsebin, slovarski opisi izbranih frazemov in pregovorov ter obsežna zbirka avtentičnih govorjenih in pisnih besedil. V letih 2022 in 2023 se je intenzivno spremljala raba učnega okolja z namenom njegove evalvacije in izvedbe potrebnih prilagoditev z vidika uporabnikom prijazne rabe. V prispevku so na podlagi notranje evalvacije analizirani prvi uporabniški odzivi in predstavljene z njimi povezane ideje o nadgradnji okolja.
Ključne besede: slovenščina, jezikovna infrastruktura, jezikovni pouk, testiranje e-okolja, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 9
Povezava na datoteko |
7. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Ključne besede: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 26
Celotno besedilo (672,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščineNatalija Ulčnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.
Ključne besede: starejša slovenščina, sodobna slovenščina, slovenščina, izhodiščna besedila, ciljna besedila, zunajjezikovni prevodi, prevajalske strategije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Slavistična prepletanja 52024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 5 prinaša trinajst prispevkov, razporejenih v štiri tematske sklope. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovenski jezik obravnavajo v diahronem, sinhronem in digitalnem kontekstu, medtem ko so primerjalne frazeološke raziskave v fokusu drugega sklopa. Tretji sklop zajema prispevke, namenjene poučevanju in učenju slovenskega jezika kot neprvega jezika, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Monografijo zaokroža sklop, ki se dotika poststrukturalističnih pristopov v preučevanju jezika, spola in seksualnosti ter obravnava slovaropisni prikaz besedja, povezanega z LGBTIQ+ osebami.
Ključne besede: slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki, slavistika
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 40
Celotno besedilo (13,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) : magistrsko deloDaniela Kočar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) raziskuje prvi prekmurski časopis, ki je v Budimpešti izhajal pod uredništvom Imreta Agustiča, in sicer v času, ko se je že izoblikoval enoten slovenski knjižni jezik, obenem pa se je še objavljalo tudi v prekmurščini. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je jezikovna podoba rubrike Kratkočasnik, ki vsebuje šale, pogosto zapisane v obliki dvogovorov. V teoretičnem delu so predstavljene splošne značilnosti časopisa Prijatel, urednik, posamezne rubrike, uporabljeni črkopis, jezik in pomen časopisa. V empiričnem delu sem s pomočjo treh ohranjenih številk časopisa Prijatel iz leta 1878 najprej podala vsebinske značilnosti izbrane rubrike in pojasnila humorne učinke, nato pa sem analizirala pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in skladenjske značilnosti v rubriki Kratkočasnik. S tem sem preverila, ali so besedila še zapisana v knjižni prekmurščini. Preverila sem tudi prisotnost uporabljenih leksemov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) in tako ugotavljala kontinuiteto rabe značilno prekmurskega besedja. Na podlagi izvirnika sem ob koncu naredila še diplomatični in kritični prepis besedil ter znotrajjezikovni prevod v sodobno knjižno slovenščino. S tem sem besedila pripravila za morebitne nadaljnje raziskave, s prevodom pa sem omogočila tudi njihovo širše razumevanje.
Ključne besede: časopis Prijatel, Imre Agustič, rubrika Kratkočasnik, jezikovna analiza, prekmurski jezik, humor, diplomatični prepis, kritični prepis, znotrajjezikovni prevod
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,92 MB) |
