| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2861; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

2.
Imobilizacija letečega pepela z zasteklitvijo
Natalija Orešek, Franc Berk, Niko Samec, Franc Zupanič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskali smo možnost imobilizacije letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov. Leteči pepel smo skupaj s slovenskim odpadnim steklom stalili in ulili v kovinske kokile, da je nastal pretežno amorfen produkt, tj. steklo, ki smo ga toplotno obdelali, da se je tvorila steklokeramika. Leteči pepel je bil sestavljen iz delcev velikosti <1 m, ki se povezujejo v aglomerate velikosti okrog 180 m. Tali se pri temperaturi okoli 1300 °C in se v tekočem stanju dobro meša z odpadnim steklom. Steklo, nastalo pri litju, se pretvori v steklokeramiko pri žarjenju v temperaturnem območju med 700 °C in 950 °C, pri čemer se tlačna trdnost poveča za dvakrat. Vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališčih za nevarne odpadke, medtem ko so vrednosti za nastalo steklo in steklokeramiko pod predpisanimi vrednostmi. Zasteklen leteči pepel lahko odložimo kot stabiliziran in nereaktiven odpadek na odlagališčih nenevarnih odpadkov, mogoče pa bi ga bilo tudi predelati in uporabiti v koristne namene.
Ključne besede: leteči pepel, zasteklitev, devitrifikacija, mehanske lastnosti, izluževanje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1050; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (327,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici