| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kontrolno-tehnološki postopek anodizacije
Natalija Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo poskušali podrobneje prikazati potek anodizacije. Predvsem smo se osredotočili na luženje (pickling). Raziskava je potekala v proizvodnem obratu eloksirna in njenem pripadajočem laboratoriju v podjetju Aha Emmi, predelava aluminija, d.o.o, in sicer v kraju Slovenska Bistrica. V proizvodnem obratu smo pripravili vse potrebne vzorce – ploščice iz aluminija, na liniji anodizacije je potekala obdelava, v laboratoriju pa smo opravili vse potrebne analize za študijo. Proučevali smo predvsem odvisnost količine odvzema iz materiala glede na čas obdelave in vpliv koncentracij Al in NaOH na čas luženja. Prav tako smo bili pozorni, kolikšna je pridobitev teže na materialu po anodizaciji in kolikšne so bile razlike med srednjo in veliko navojnico. Potrebne podatke smo dobili s pomočjo analiz raztopin, za študijo odvzema materiala pa smo uporabili elektronsko kljunasto merilo. Ko smo ugotavljali vpliv koncentracij Al in NaOH, so bile naš vzorec velike in srednje navojnice. Obojne predstavljajo izdelek v podjetju, katere je za nadaljnjo uporabo potrebno anodizirati. Z raziskavo smo ugotovili, da je količina odvzema iz materiala odvisna od časa trajanja luženja, posledično torej tudi od koncentracij Al in NaOH v raztopini. Obe koncentraciji sta medsebojno povezani, zato so potrebne analize obeh pred vsakim novim procesom luženja. Med veliko in srednjo navojnico prihaja do odstopanj v času trajanja luženja, predvsem pa do odstopanj pri koncentraciji obeh parametrov. Faktor, ki vpliva na to, je delovna temperatura kopeli. Pri srednji navojnici je delovna temperatura kopeli raztopine luga višja kot pri veliki navojnici. Z raziskavo smo potrdili hipotezo oziroma dejstvo, da material izgubi na teži po samem procesu luženja in pridobi težo nazaj po končanem celotnem postopku anodizacije.
Ključne besede: Aha Emmi, aluminij, anodizacija, eloksaža, luženje, odvzem materiala.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 2309; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri Čatežu
Natalija Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA). Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.
Ključne besede: temperaturni gradient, čas adaptacije, SPAD, debelina listov, debelina korenin, vrednost SLA
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 1851; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici