Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Analiza aminov na jeklu
Natalija Grah, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali učinkovitost inhibicije osmih izbranih aminov, in sicer 2-etil-heksil-amina, anilina, benzilamina, butilamina, etilamina, izopropilamina, oktilamina in trietanolamina kot potencialne korozijske inhibitorje. Poskuse smo izvedli na nizko legiranem jeklu C15, pri čemer smo korozijski inhibitor dodajali v raztopino korozivnega medija. Potopitvene preskuse smo izvedli pri dveh temperaturah: sobni (25 °C) in pri 70 °C. Z elektrokemijskimi meritvami smo nadaljevali le pri sobni temperaturi. Za najučinkovitejše molekule smo izvedli še meritve s 3D-profilometrom, meritve omočitvenega kota in FTIR-analizo. Kot korozivni medij smo izbrali 3-odstotno raztopino NaCl. Amine smo dodajali v dveh različnih utežnih deležih, prvi (nižji) je bil 0,1 % in drugi (večji) 1,0 %. Za izboljšanje inhibicije smo preskusili tudi, kakšen učinek ima na korozijo dodatek jodidnih ionov. V ta namen smo korozivnemu mediju z in brez korozijskega inhibitorja dodali KI. Tudi pri tem smo uporabili dva različna utežna deleža dodatka KI – 0,5 in 1,0 %. Vse vzorce smo pripravljenim raztopinam pustili izpostavljene 72 ur. Nadalje so uporabili različne elektrokemijske metode: kronopotenciometrične meritve, meritve polarizacijske upornosti in potenciodinamske meritve. Prvi dve metodi sta potekali 10 ur, medtem ko smo potenciodinamske meritve izvedli po 10 urah, pri sobni temperaturi, z obema koncentracijama aminov in 0,5-odstotnim dodatkom KI. Na podlagi rezultatov potopitvenih preskusov smo določili učinkovitost inhibicije, korozijsko hitrost in sinergistični parameter. Ugotovili smo, da na učinkovitost posameznega amina vpliva koncentracija, temperatura in v manjši meri tudi dodatek KI. Najvišjo učinkovitost inhibicije (61,57 %) smo dosegli z dodatkom 1,0 % izopropilamina pri 70 °C. S pomočjo potenciodinamskih krivulj smo ugotovili, da pri višji koncentraciji aminov (1,0 %) prevladuje mešani tip korozijskih inhibitorjev. Z rezultati površinske analize smo na koncu dobili podatke o razliki med vzorcem v neinhibirani raztopini in vzorcem v inhibirani raztopini, s čimer potrjujemo adsorpcijo aminov na površino jekla C15.
Ključne besede: amini, elektrokemija, površinska analiza, korozijski inhibitorji
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1539; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,66 MB)

INHIBICIJSKA UČINKOVITOST STEARINSKE KISLINE V KISLEM MEDIJU
Natalija Grah, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti inhibicijsko učinkovitost nastale plasti, načeloma hidrofobnega karakterja. V ta namen smo uporabili karboksilno maščobno kislino; stearinsko kislino. Feritnemu nerjavnemu jeklu PK2 smo modificirali lastnosti površine s predhodno potopitvijo v etanolno raztopino stearinske kisline. Vse meritve smo izvedli pri sobni temperaturi. Kot korodirni medij smo izbrali klorovodikovo kislino, z naslednjimi koncentracijami; c = 0,1; 0,5; in 1,0 mol L-1. Ker je bila dosežena zaščita pri višje izbranima koncentracijama minimalna, smo v nadaljevanju izvedli meritve le pri c = 0,1 mol L-1. Prav tako smo izbrali tri različne koncentracije stearinske kisline; c = 0,01; 0,05; in 0,1 mol L-1. Nižja koncentracija ni bistveno spremenila lastnosti površine v smislu zaščite, medtem ko se je pri višji koncentraciji na površini vzorca ustvarila zdrizasta plast, ki jo je raztopina HCl takoj odplaknila. Iz tega razloga smo uporabili le koncentracijo 0,05 mol L-1. Ker smo želeli inhibicijsko učinkovitost nastale plasti povečati, karakteristike plasti pa izboljšati, smo v etanolno raztopino stearinske kisline dodali še vitamin E v različnih koncentracijah in sicer: w = 0,25; 0,5; 0,75; 1,0 in 2,0 %. Vse izbrane koncentracije vitamina E so dodatno povečale inhibicijsko učinkovitost. Tako pripravljene vzorce smo izpostavili korodirnemu mediju v različnih časovnih intervalih, za 2,5 ure, 4 in 8 ur. Iz podatkov, dobljenih z gravimetrično metodo izgube mase, smo izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost. Glede na rezultate lahko zaključimo, da je stearinska kislina z dodatkom vitamina E uspešno spremeni lastnosti površine (iz hidrofilnega stanja v hidrofobno) in jo relativno dobro zaščiti v izbranem časovnem intervalu. Dolgotrajnejšo zaščito bi dosegli v manj agresivnem korodirnem mediju. Za potrditev hidrofobnosti površine bi bilo potrebno opraviti meritve kontaktnega kota.
Ključne besede: korozija, stearinska kislina, inhibicija, vitamin E, nerjavno jeklo
Objavljeno v DKUM: 02.10.2013; Ogledov: 1615; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.

Na vrh