| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje besednih iger v humoristični seriji Brooklyn 9-9 : Magistrsko delo
Tea Ramšak, 2024, magistrsko delo

Opis: Podnaslavljanje je dejansko precej težavno, ker podlega določenim tehničnim zakonitostim, ki se jih je treba držati. Kakovostno prevajanje podnaslovov zahteva suvereno obvladovanje izvirnega jezika in materinščine, saj moramo kdaj domiselno rešiti nekatere jezikovne zagate, kot so besedne igre. Namen besednih iger je, da ustvarijo humoristični učinek pri gledalcih, zato jih mora prevajalec tako podomačiti, da jih približa ciljnemu občinstvu in s tem ustvari enak učinek kot pri izvirnem občinstvu. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo angleških podnapisov v humoristični seriji Brooklyn 9-9 in njihovim prenosom v slovenščino, predvsem smo se osredotočili na prevedene prvine, kot so besedne igre. V teoretičnem delu naloge smo najprej opisali avdiovizualno prevajanje, izpostavili pa smo podnaslavljanje ter njegove prednosti in slabosti. Osredotočili smo se na besedne igre. Opisali smo, katere vrste besednih iger poznamo, in predstavili metode prevajanja le-teh. Na kratko smo predstavili tudi serijo Brooklyn 9-9. V empiričnem delu smo analizirali 71 besednih iger iz prve in druge sezone serije Brooklyn 9-9. Besedne igre smo klasificirali po metodah prevajanja po Dirku Delabastiti. Namen analize je bil ugotoviti, če so prvine ustrezno prevedene ali so izpuščene, katere prevajalske metode so uporabljene, in če je v ciljnem jeziku ohranjen humoristični učinek.
Ključne besede: besedne igre, humor, prevajalske metode, podnaslavljanje, humoristična serija
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Preučevanje otroške in mladinske književnosti
2025

Opis: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Istorija slovenskogo jazyka – slovenskie (regional'nye) literaturnye jazykovye varianty
Marko Jesenšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko

4.
Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjih
Mihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 7
URL Povezava na datoteko

5.
Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Natalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko delo
Lucija Jurić, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Ključne besede: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Slovenski glamping turizem v večjezičnem okolju : magistrsko delo
Petra Ovčar, 2023, magistrsko delo

Opis: Glampingi so novodobna oblika turizma. Predstavljajo bivanje na idiličnih območjih v neposrednem stiku z naravo, poleg tega pa ponujajo vse udobje in razkošje hotelskih sob, saj za razliko od običajnih kampingov vključujejo toaletne prostore ter postrežbo na visokem nivoju. Ločimo več različnih vrst glampingov, saj gre za obliko turizma, ki jo je mogoče prilagoditi različnim razmeram. Največkrat so glamping nastanitve večji in udobni šotori ali počitniške hiške, druge inovativne oblike so lahko tudi vinski sodi, hišice na drevesih, jurte ipd. Slovenija, dandanes priljubljena turistična destinacija, je znana po svojih naravnih lepotah in zelenem turizmu, ki so kot nalašč za pestro in barvito glamping ponudbo. Ker Slovenijo obišče precejšnje število tujih gostov – julija 2023 je v slovenskih turističnih nastanitvah namreč prenočilo 79 % tujih turistov, medtem ko je slovenskih gostov bilo zgolj 21 % (pridobljeno od Statističnega urada Republike Slovenije: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11303) –, je ključnega pomena, da je vsa turistična ponudba predstavljena na tujejezičnih spletnih straneh, za kar pa potrebujemo usposobljene prevajalce, ki lahko te informacije ustrezno prevedejo, pomembni pa so tudi turistični delavci, ki morajo biti spretni v večkulturnem sporazumevanju z različnimi ciljnimi skupinami. V turistični panogi se prevajajo vsa besedila, ki turistom pomagajo pri načrtovanju svojih potovanj, v to kategorijo lahko sodijo potovalni vodniki, brošure, seveda pa tudi spletne strani turističnih destinacij. »Turistični jezik« sodi v posebno zvrst specializiranega jezika, ki ima posebne slogovne, leksikalne in pragmatične lastnosti. Zaradi nenadne in naraščajoče priljubljenosti glampingov smo se v naši empirični raziskavi lotili analize nemških in angleških prevodov spletnih strani slovenskih glampingov. V ta namen smo na spletnih iskalnikih natančno pregledali osem ponudb slovenskih glampingov in njihovih angleških in nemških prevodov ter prišli do ugotovitve, da teh prevodov ni opravil usposobljeni prevajalec, saj se v njih pogosto pojavljata nedoslednost in površnost. Največkrat zasledimo dobesedno prevajanje in izpuščanje. Večina primerov izpustov je imela v izhodiščnem besedilu nezanemarljive informacije, ki so pomembne za tujegovoreče turiste, npr. opcijo doplačila za dodatne storitve, natančen opis nastanitve, uvodni zapis. Poleg tega v nemalo primerih predvidoma prevedenih besedil ostanejo stavki v izhodiščnem jeziku, kljub temu da je uporabnik izbral nemško ali angleško prevedeno stran. V nalogi smo ponudbo slovenskih glampingov primerjali s ponudbami tujih ponudnikov, pri čemer lahko pridemo do zaključka, da imajo avstrijske, hrvaške, madžarske in italijanske spletne strani podobne glamping ponudbe. Domače strani vseh naštetih so vizualno atraktivne, uporabljen je besedni in slikovni material, natančno so opisane nastanitve, lokacija, dodatne ponudbe in dodatna oprema, cenik ipd. Pomembno vlogo pa igrajo tudi zaposleni v glampingih, ki so v sklopu magistrske naloge rešili anketo o svojih tujejezičnih znanjih. Iz rezultatov je razvidno, da večina zaposlenih v slovenskih glampingih nima ustreznega dodatnega jezikovnega usposabljanja, kljub temu pa vsak od zaposlenih govori najmanj en tuji jezik, večinoma je to angleški jezik. Ravno tako je presenetljivo, da skoraj polovica anketirancev trdi, da znanje tujih jezikov ni vplivalo na možnosti njihove trenutne zaposlitve. Turistični prevodi nimajo zgolj vloge posredovanja informacij, ampak ustvarjajo vzdušje in motivirajo obisk izbrane turistične destinacije, zaradi česar strokovno in funkcionalno pripravljene spletne strani igrajo pomembno vlogo.
Ključne besede: prevajanje, glamping, turizem, analiza prevodov, prevajalske metode, prevajanje turističnih besedil
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 389; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

8.
Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömiologie
Vida Jesenšek, 2021, znanstvena monografija

Opis: The monograph consists of three parts. Twelve contributions presented on several aspects of German and Slovenian phraseology represent a selection of authors phraseological studies, mostly related to the language contrastive (German-Slovene) research topic. Part I deals with typical aspects of proverbs from the perspective of system-related research. This is followed by contributions on the lexicographical and translational problems of phraseology (Part II). The volume ends with reflections on appropriate treatment of phraseology in the learning and teaching contexts (Part III). German as the primary language of observation plays an important role in all the contributions because its status as an influential language in Slovenia is increasingly challenged. It is worth mentioning that in the past, German used to exert much greater historical, cultural, and linguistic influence on the Slovenian society. By combining different research perspectives and linguistic contrastive approaches, the volume intends to appeal to linguists as well as practising translators and language teachers.
Ključne besede: phraseology, paremiology, German, Slovene, contrastive linguistics, translation, language‑didactics
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (15,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko delo
Maša Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive. V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije. V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav.
Ključne besede: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
Izzivi podnaslavljanja za gluhe in naglušne na primeru serije Star trek: The next generation : magistrsko delo
Anja Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporazumevanje je ena temeljnih ovir, s katero se srečujejo gluhe in naglušne osebe. Pravica do dostopnosti je nujna; zato je podnaslavljanje eden od virov dostopa za gluhe in naglušne ter najpogostejša tehnika prevajanja avdiovizualnih vsebin. Podnapisi so pogosto že prilagojeno besedilo s prostorskimi in časovnimi omejitvami, ki že samo po sebi zahteva določene izpuste ali prilagoditve. Prevajalec mora paziti, da je sporočilna vrednost izvirnika ohranjena; to pa je pogosto težje upoštevati pri podnapisih, ki so namenjeni gluhim in naglušnim. Dostopnost teh podnapisov je zelo pomembna, saj v to skupino ne spadajo le starejši, temveč tudi otroci in učenci tujih jezikov, ki bi s pomočjo podnapisov lažje razumeli vsebino. Magistrsko delo se osredotoča na izzive v procesu nastanka podnapisov za gluhe in naglušne ter na vprašanje, ali so takšni podnapisi sploh kakovostni. Na primeru petih epizod prve sezone serije Star Trek: The New Generation (1987–1995) bomo analizirali angleške podnapise za gluhe in naglušne ter s pomočjo raziskave narave in posebnosti podnapisov ponudili vpogled v način podnaslavljanja vsebin za gluhe in naglušne. Teoretični del se bo osredotočil na avdiovizualno prevajanje, splošno podnaslavljanje ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Opisali bomo načela, smernice in pravila podnaslavljanja. Pozornost bomo namenili tudi problematiki zvočnih učinkov in koncepta teh, saj so edina oblika prevoda, ki mora upoštevati neverbalne akustične elemente v vizualni besedni obliki. V empiričnem delu bomo na primeru analize podnapisov poskušali ugotoviti, ali je podnaslavljalec upošteval načela podnaslavljanja za gluhe in naglušne, ki jih predpisuje Netflix; ali je vključil zvočne učinke ter na kakšen način. S pomočjo analize bomo ugotovili, ali so podnapisi za gluhe in naglušne dovolj učinkoviti pri ohranjanju pomena ali pa so pomanjkljivi ter nezanesljivi.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, načela podnaslavljanja, dostopnost, podnaslovljanje za gluhe in naglušne, zvočni učinki, Star Trek: The Next Generation.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici