2.
Ocena kakovosti podatkov pridobljenih v programih spremljanja podzemnih vod in uporaba kemometrijskih metod za določitev merilnih mestNataša Sovič, 2016, doktorska disertacija
Opis: V doktorski nalogi smo preučevali kakovost podatkov meritev fizikalno kemijskih parametrov podzemne vode. S pomočjo kemometrijske karakterizacije smo določili reprezentativnost merilnih mest v programih spremljanja kakovosti podzemne vode.
Podzemne vode so vode, ki se nahajajo pod površino tal in so v več kot 90% vir pitne vode v Sloveniji. Prav tako so podzemne vode vir vseh naravnih mineralnih voda ter izvirskih voda v Sloveniji. V nalogi smo uporabili rezultate državnega monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, podatke spremljanja podzemne vode v Mestni občini Ljubljana, podatke notranjega nadzora pitne vode Mariborskega vodovoda, podatke notranjega nadzora pitne vode Vodovoda Murska Sobota, podatke državnega monitoringa pitne vode, podatke iz deklaracij naravnih mineralnih vod.
Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so analiza variance, korelacijska analiza, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza, metoda glavnih osi.
Parametri, ki se spremljajo v posameznih vrstah vod, so različni. V podzemni vodi in mineralni vodi se spremljajo osnovni parametri, ki opredeljujejo mineraloško sestavo vode. V podzemni in pitni vodi se določajo tudi onesnaževala, kot so pesticidi, halogenirana organska topila, aromatska topila, skupni organski ogljik, težke kovine ipd.
Spremljanje kakovosti voda mora zagotoviti verodostojne podatke, programi spremljanja kakovosti pa morajo biti tudi stroškovno sprejemljivi. Na eni strani se laboratoriji soočajo z vedno večjimi zahtevami naročnikov po nižanju meje določanja za posamezna onesnaževala, po drugi strani pa se soočajo tudi z ekonomskim pritiskom in konkurenčnostjo z zasebnimi in tujimi laboratoriji, hkrati pa mora biti zagotovljena visoka kakovost storitev.
V študiji smo proučili, kakšen vpliv na klasifikacijo vzorcev je imelo zmanjševanje števila vzorcev in izpuščanje parametrov v programu spremljanja. Ocenili smo tudi ustreznost zamenjave določenih merilnih mest tako za pitno kot podzemno vodo. Sistemi za oskrbo s pitno vodo so lahko enostavni (en vodni vir, eno oskrbovalno območje) ali pa bolj kompleksni (več vodnih virov). V doktorski nalogi smo opisali metodologijo spremljanja kakovosti pitne vode in metodologijo izbire merilnih mest, ki bi najbolje odražale značilnosti vodnega vira in učinke morebitnega mešanja različnih vodnih virov.
Poseben poudarek smo namenili tudi oceni kakovosti vzorčenja in izvedbe terenskih meritev. Ugotovili smo, da lahko s kemometrijskimi analizami hitro ugotovimo ali so meritve zanesljive, natančne in točne ali pa obstajajo morebitna odstopanja rezultatov meritev, ki jih pri rutinskem delu nismo mogli zaznati.
V nalogi smo tudi dokazali uporabnost kemometrijskih metod za vode, ki so v postopku pridobivanja naziva “naravna mineralna voda”. Zakonodaja s tega področja je nejasna in omogoča različne interpretacije. Metodologija, kdaj se voda z nazivom “naravna mineralna voda” razlikuje od pitne vode, ni določena. Na vprašanje, ali gre v določenih primerih za isto vodo, lahko damo odgovor tudi s pomočjo kemometrijskih metod.
Pri razvrščanju podzemnih voda smo uporabili različne kemometrijske metode. Ugotovili smo, da je zelo uporabna metoda linearna diskriminantna analiza, še zlasti na primerih kraških vodonosnikov, kjer z drugimi metodami nismo dobili pričakovane klasifikacije. Lahko potrdimo, da so kemometrijske metode odlično orodje pri načrtovanju in racionalizaciji programa spremljanja kakovosti podzemnih vod.
Ključne besede: podzemna voda, kemometrija, onesnaženje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 2440; Prenosov: 217
Celotno besedilo (12,36 MB)