1. Clostridioides difficile ribotype distribution in a large teaching hospital in SerbiaMiloš Korać, Maja Rupnik, Nataša Nikolić, Milica Jovanović, Tanja Tošić, Jovan Malinić, Nikola Mitrović, Marko Marković, Ankica Vujović, Sanja Peruničić, Ksenija Bojović, Vladimir V. Đorđević, Aleksandra Barać, Ivana Milošević, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The global epidemic of nosocomial diarrhea caused by Clostridioides (Clostridium) difficile started in 2000, with high mortality rates and emergence of a new hypervirulent strain NAP1/BI/027. The aim of this study was to assess the presence of ribotype 027 and other C. difficile ribotypes in a Serbian University Hospital, compare the temporal variability of ribotypes 3 years apart, as well as to compare clinical, demographic and laboratory characteristics and disease outcome among patients infected with 027 and non-027 ribotype. This was a prospective observational cohort study addressing 4-month intervals during 2014/2015 and 2017/2018.
Results: Ribotyping was performed in 64 non-duplicate C. difficile strains. Ribotype 027 was the most prevalent, and was detected in 53 (82.8%) patients (43/45 and 10/19 patients in 2014-2015 and 2017/2018, respectively). Other detected ribotypes were 001/072 in 4 (6.3%), 002 in 4 (6.3%), 014/020 in 2 (3.1%) and 176 in 1 (1.5%) patient. The percentage of the patients infected with ribotype 027 significantly decreased during the 3-year period, from 95.6 to 52.6% (p < 0.001). Ribotype 027 infection was associated with fluoroquinolone treatment more frequently than infection with other ribotypes [33 (62.3%) vs. 2 (18.2%), p = 0.010)]. A severe C. difficile infection was diagnosed more often in patients with the detected ribotype 027 compared to those infected with non-027 ribotypes (p = 0.006). No significant difference in the mortality and recurrence rates was found between the patients infected with ribotype 027 and those infected with other ribotypes [10/53 (18.8%) vs. 2/11 (18.2%), p = 0.708, and 10/35 (28.6%) vs. 0/2 (0%), p = 1.000, respectively].
Conclusion: Clostridium difficile ribotype 027 was the most prevalent ribotype among patients in a large Serbian hospital, but there is a clear decreasing trend. Ključne besede: Clostridium difficile, ribotype 027, Serbia Objavljeno v DKUM: 27.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,16 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pogostost uporabe medijev, samoocenjeno zdravje in duševno zdravje med mladimi v SlovenijiNataša Nikolić, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali obstaja povezanost med pogostostjo gledanja televizije in uporabe interneta ter samoocenjenim zdravjem in duševnim zdravjem pri mladih v Sloveniji. Najprej smo opredelili osnovne pojme množičnih medijev, televizije, interneta ter samoocenjenega zdravja in duševnega zdravja, nato pa predstavili nekaj teoretičnih pristopov pri preučevanju medijev. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev vloge, ki jo imajo mediji v življenju mladih. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen zdravja za mlade in kašen je potencialni vpliv medijev na zdravje in duševno zdravje mladih. Posebno pozornost smo namenili preteklim raziskavam na temo povezanosti uporabe množičnih medijev in zdravja ter duševnega zdravja. Ugotovili smo, da večina raziskav nakazuje na povezanost med pogostejšim gledanjem televizije in uporabo interneta ter slabšim zdravstvenim stanjem in duševnim zdravjem pri posameznikih. Na podlagi preteklih raziskav smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih testirali s sekundarno analizo podatkov, pridobljenih z nacionalno raziskavo Mladina 2013. Rezultati naših analiz kažejo, da je večja pogostost gledanja televizije statistično značilno povezana s slabšim samoocenjenim zdravjem, ne pa tudi s samoocenjenim duševnim zdravjem. Pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana z nobeno samooceno zdravstvenega stanja. Ena izmed možnih razlag za to je, da komuniciranje s prijatelji ali z družinskimi člani preko interneta utegne pozitivno vplivati na posameznikovo duševno zdravje, internet pa lahko nudi tudi oddih od stresnega vsakdanjika in možnost anonimne komunikacije posameznikom, ki to želijo. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšen je odnos med različnimi nameni in oblikami uporabe interneta in zdravjem oz. duševnim zdravjem posameznikov. Ključne besede: množični mediji, televizija, internet, samoocenjeno zdravje, samoocenjeno duševno zdravje, Mladina 2013 Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2701; Prenosov: 402
Celotno besedilo (676,45 KB) |