| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Osamljenost stanovalcev v domovih za starejše
Mateja Lavbič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 281; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

2.
Vpliv čuječnosti na obvladovanje stresa pri mladostnikih
Neca Milena Ožir, 2022, diplomsko delo

Opis: Čuječnost je osnovna človekova sposobnost zavedanja samega sebe in okolice, v kateri se nahaja. Je ena izmed učinkovitih tehnik sproščanja, ki se uporablja pri soočanju s stresom. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda in analize literature ugotoviti, kako čuječnost vpliva na obvladovanje stresa pri mladostnikih. V analizo smo vključili osem člankov. Analiza literature je pokazala, da so se posamezni mladostniki, ki so sodelovali v raziskavah, pozitivno odzvali na čuječnost kot tehniko za obvladovanje stresa.
Ključne besede: sposobnost, duševno zdravje, adolescent, pregled in analiza literature
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 315; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1000,65 KB)

3.
Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektra
Sabina Vreš, 2022, diplomsko delo

Opis: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra. Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize. Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena. Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka. Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Ključne besede: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Vpliv terapije humorja in smeha na oskrbo starostnikov
Benjamin Domajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Humor in smeh nas spremljata vse življenje in sta pomemben vir povezovanja med ljudmi. Humor je kognitivni čustveni slog obdelave različnih situacij, ki jih posameznik doživlja v svojem vsakodnevnem življenju. Humor podpira procese zdravljenja in spopadanja z boleznijo, predvsem pa ima pomemben vpliv na psihološko dobro počutje. Namen tega zaključnega dela je predstaviti pozitiven vpliv humorja in smeha. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri iskanju člankov smo uporabljali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINHAL in ScienceDirect. Za prikaz pregleda in izbire člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, na članke, ki so prosto dostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da humor močno vpliva na človekovo dobro počutje, zmanjšuje depresijo, stres, anksioznost, vznemirjenost in povečuje srečo. Je učinkovita metoda vzpostavljanja novih stikov s pacienti in odlično orodje za nastajanje učinkovitega, urejenega ter sproščenega delovnega okolja. Razprava in sklep: Z uporabo humorja lažje navezujemo stik z novim pacientom oziroma s starejšo osebo, kar pa pozitivno vpliva na celoten proces zdravstvene nege. Humor vzame strah, stres, vznemirjenje, depresijo in poveča srečo, kar pozitivno vpliva na izvajanje zdravstvene nege. Humor in smeh sta pomemben del terapevtske komunikacije, ki ga lahko uporabljamo ne le pri starejših osebah, ampak pri celotni populaciji.
Ključne besede: humor, smeh, zdravstvena nega, starostniki
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 435; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (668,24 KB)

6.
Nefarmakološki pristopi v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demenco
Nuša Kofalt, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Demenca je eden izmed javnozdravstvenih in socialnih problemov današnje družbe. Simptomi demence so pogosto povezani z agresijo in agitacijo, zato želimo predstaviti nefarmakološke pristope v obravnavi oseb z demenco. Raziskovalne metode: Izveden je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, SAGE in COBISS na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Podatke smo analizirali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Analizirali smo 10 raziskovalnih člankov. Oblikovali smo dve vsebinski kategoriji: Vrste nefarmakoloških pristopov in Ovire za uporabo nefarmakoloških pristopov. Avtorji raziskav poudarjajo učinkovitost in uporabnost nefarmakoloških pristopov, kot so glasbena terapija, terapevtski dotik, barvna terapija, terapija z lutko, fizioterapija, fizične aktivnosti, spominska terapija, obenem pa opozarjajo na premajhno uporabo, ki je posledica pomanjkanja znanja ter preobremenjenosti medicinskih sester. Razprava in sklep: Nefarmakološki pristopi veljajo za učinkovit pristop v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demenco. Dokazano je, da vplivajo na zmanjšanje agresije, agitacije in depresije. Velika prednost nefarmakoloških pristopov v obravnavi oseb z demenco sta varnost in v cenovna dostopnost.
Ključne besede: pristopi, demenca, agresija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 276; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (739,01 KB)

7.
Pomen spiritualnosti v življenju starejših oseb
Katja Fištravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših ljudi po svetu se hitro povečuje. Izrazito podaljševanje življenjske dobe ne prinaša samo negativnih vzorcev, ampak predvsem ustvarjalne naloge in izzive za razvoj na področju zdravstvene nege in oskrbe starejših oseb. Težave se vse pogosteje poglabljajo ravno pri starejših, saj doživljajo močne stiske in ravno to je v ospredje postavilo spiritualno oskrbo, ki pa se v kliničnem okolju ne izvaja. S tem zaključnim delom želimo ugotoviti, kakšen pomen ima spiritualnost v življenju starejših oseb. Metode: Uporabili smo krovni (angl. umbrella) sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali PRISMA smernice za izvedbo krovnih sistematičnih pregledov. Za kritično oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: V tematsko sintezo smo, izmed 530 identificiranih zadetkov, vključili štirinajst člankov. Poudarili smo glavno temo: Zagotavljanje spiritualne oskrbe pri starejših, osnovano iz devetih primarnih tem, ki prispevajo k razumevanju pomena spiritualnosti in spiritualnih potreb v življenju starejših, ocenjevanja teh in izzivov pri zagotavljanju spiritualne oskrbe. Razprava in sklep: Spiritualna oskrba bi morala biti vključena v vsakdanjo prakso zdravstvene nege in oskrbe, saj pri starejših osebah pomembno pripomore k lažjemu spoprijemanju z vsakodnevnimi težavami, ki se v starosti pojavijo. Pomembna so izobraževanja medicinskih sester za uspešnejše prepoznavanje, ocenjevanje in zadovoljevanje spiritualnih potreb starejših.
Ključne besede: starejše osebe, spiritualnost, pomen, pregled.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 566; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Spiritualna oskrba pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo
Anja Veber, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualnost pri otroku s kronično boleznijo je ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Učinkovitost prepoznavanja spiritualnih potreb pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo vpliva na zagotavljanje spiritualne oskrbe. S pregledom želimo predstaviti, kakšen pomen ima spiritualna oskrba v obravnavi otroka s kronično nenalezljivo boleznijo. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled znanstvene literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: SAGE Journals, PubMed, ScienceDirect, Wiley in Cobiss. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize, sinteze ter komparacije. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Skupno smo našli 1529 in v končno analizo vključili osem člankov. Ugotovitve kažejo, da je za otroke s kronično nenalezljivo boleznijo spiritualnost pomemben vidik zdravstvene obravnave. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe mora biti otrok deležen sočutne obravnave. Razprava in sklep: Vpliv spiritualnosti na otroka je pogojen z njegovo starostjo in zavedanjem le-te. Velik pomen ima tudi zavedanje zdravstvenega osebja, kako zelo pomembna je spiritualna oskrba za otroka in njegovo soočanje z boleznijo. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe lahko medicinske sestre uporabijo tehnike terapevtske komunikacije, da podprejo otroka v iskanju notranjih občutkov in čustev, pri izražanju spiritualne stiske ali spiritualnega dobrega počutja.
Ključne besede: duhovnost, zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 405; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, diplomsko delo

Opis: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Ključne besede: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 553; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (514,02 KB)

10.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Ključne besede: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 502; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici