1. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Ključne besede: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (593,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektraMaja Klemenc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin.
Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (970,22 KB) |
3. Ozaveščenost mladih o pomenu samopregledovanja modUrška Simonič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak mod je splošno redka, vendar hkrati najpogostejša oblika raka pri mladih moških, zlasti med 18. in 35. letom starosti. Zavedanje v smislu zgodnje diagnostike in zgodnjega zdravljenja ima pomembno vlogo, saj zamuda pri diagnozi vpliva na izid. Rezultati zdravja moških predstavljajo globalni, regionalni in nacionalni problem, saj bolj tvegajo s svojim zdravjem in je zanje bolj značilno, da kasneje opazijo nekatere simptome.
Metode: Raziskava je bila izvedena med 80 anketiranci na dveh srednjih šolah, eni s programom zdravstvene nege in drugi s področjem gradbeništva ter okoljevarstva. Anketni vprašalnik s 14 vprašanji tako odprtega kot zaprtega tipa je bil razdeljen junija 2024. Podatki so bili analizirani v Microsoft Excel in IBM SPSS Statistics.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je znanje o raku mod in samopregledovanju mod primerljivo na obeh šolah, vendar je na šoli s poudarkom na zdravstveni negi znatno boljše. Učenci dobro poznajo simptome, večina redno izvaja SM in verjame, da to pripomore k hitrejšemu odkrivanju raka. Tisti, ki ga ne izvajajo, menijo, da nimajo dovolj informacij in se ne počutijo dovolj usposobljene.
Razprava: Čeprav se raku mod ni mogoče izogniti, redno samopregledovanje omogoča zgodnejše odkritje in zmanjšanje posledic. Dijake je treba bolj spodbujati k pogovoru o tej temi za večjo motivacijo. Kljub boljši ozaveščenosti naših anketiranih v primerjavi s tujimi raziskavami, si dijaki še vedno želijo dodatnega znanja. Za moške, ki svojemu zdravju posvečajo manj pozornosti, je samopregledovanje mod še posebej pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (885,17 KB) |
4. Učinkovitost metod za preprečevanje poškodb tkiva zaradi tlaka v enoti intenzivne terapijeAlbert Aleksander Pravdič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodbe tkiva zaradi tlaka (PTT) predstavljajo pogost neželen dogodek, zlasti na enotah intenzivne terapije. Sedanje smernice za preprečevanje in zdravljenje PTT med drugim vključujejo repozicioniranje bolnikov, uporabo podpornih površin, ki enakomerno porazdelijo težo bolnika, ter uporabo zaščitnih oblog, ki zmanjšajo pritisk na ranljive dele telesa.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo pregleda literature. Literaturo smo iskali v petih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost), MEDLINE (EBSCOhost), Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Ustrezne rezultate smo nato razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo opisne sintezne in evalvacijske tebele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 14 člankov. Rezultati so pokazali, da sta najzanesljivejši in najučinkovitejši metodi preprečevanja PTT uporaba profilaktičnih oblog in podpornih površin. Pozitivne rezultate so dosegli tudi z uporabo topikalnih pripravkov in uravnavanjem enteralne prehrane.
Razprava in zaključek: Največjo učinkovitost pri preprečevanju PTT odraslih, sprejetih na EIT, imajo profilaktične obloge in uporaba podpornih površin. Za vse vključene metode so potrebne kakovostne nadaljnje raziskave, specifične za to populacijo.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi tlaka, enota intenzivne terapije, učinkovitost, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Pomen duhovne in psihosocialne podpore pacientom s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihovim družinamNastja Mihajlović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je kompleksna bolezen in za paciente ter njihove družine povzroča poleg fizičnih simptomov tudi čustveno in psihološko breme. Zaradi tega je duhovna in psihološka podpora izjemno pomembna. Pregled literature je bil izveden z namenom ugotavljanja, kakšno podporo si želijo ljudje s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihove družine.
Metode: Za pregled znanstvene literature v angleškem jeziku smo uporabili podatkovne baze Medline, PubMed, SAGE in Science Direct. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz pregleda in izbire člankov. Kakovost člankov smo ocenili z orodji Joanna Briggs Institute in The Mixed Methods Appraisal Tool. Podatke smo predstavili opisno, povzemajoč skupne značilnosti literature, za sintezo rezultatov pa smo uporabili narativni opis.
Rezultati: Oblikovali smo glavno kategorijo: celostna podpora pacientom s KOPB in njihovim družinam, s podkategorijo sekundarnega nivoja: psihosocialna in duhovna podpora, ki vključuje tri podkategorije primarnega nivoja: čustveno in psihološko podporo, duhovno podporo ter socialno podporo.
Razprava in sklep: Za izboljšanje kakovosti življenja je ključnega pomena celostna podpora, vključno s psihosocialno in duhovno podporo. Pomembna je tudi zgodnja integracija paliativne oskrbe. Zgodnja uporaba na osebo osredotočene paliativne oskrbe pozitivno vpliva na kakovost življenja, simptome in pacientove poglede na oskrbo.
Ključne besede: duhovna podpora, psihosocialna podpora, kronična obstruktivna pljučna bolezen, družina
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,68 MB) |
6. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi oddelka za perinatologijo v povezavi s pojavom sindroma izgorelostiKlavdija Lesnika, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni in babiški negi spadajo v skupino poklicev, ki so v intenzivnem razmerju dela z žensko, otrokom in družino. Srečujejo se z obremenjujočim delovnim okoljem, ki ima vpliv na zadovoljstvo in proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti stopnjo in razloge zadovoljstva zaposlenih v povezavi s sindromom izgorelosti.
Metode: V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno zadovoljstva (MSQ) in stopnjo izgorelosti (CBI). Raziskava je potekala med zaposlenimi na Oddelku za perinatologijo terciarne ravni zdravstvenega varstva. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so zaposleni navedli zmerno raven zadovoljstva na delovnem mestu. Nezadovoljstvo se je izražalo v politiki dela ustanove, plačilu in količini dela. Udeleženci so navedli nizko stopnja izgorelosti. Torej obstaja statistično pomembna povezava med zadovoljstvom na delovnem mestu in pojavom izgorelosti (p < 0,001).
Razprava in Zaključek: Nezadovoljstvo zaposlenih predstavlja višjo možnost razvoja sindroma izgorelosti, s čimer vpliva na obravnavo žensk, otrok in družin. Potrebno je iskanje strategij obvladovanja stresa in osveščanje o sindromu izgorelosti med zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi.
Ključne besede: babica, medicinska sestra, perinatologija, zadovoljstvo pri delu, izgorelost na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. |
8. Vpliv emocionalne inteligence na opravljanje poklica medicinske sestreLea Štumberger, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Emocionalna inteligenca je ključni dejavnik zadovoljstva pri delu, zlasti v poklicih, kot je zdravstvena nega, ki zahtevajo intenzivno medosebno interakcijo. Ta pregled literature identificira vpliv emocionalne inteligence na opravljanje poklica medicinskih sester in njen učinek na kakovost zdravstvene oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled literature, v katerem so bile analizirane relevantne raziskave iz baz podatkov, kot so PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect, Web of Science, s poudarkom na raziskavah, objavljenih med leti 2014 in 2024. Podatke smo analizirali, ocenili moč dokazov in jih prikazali v sintezni tabeli, kar nam je omogočilo primerjalno obravnavo med posameznimi raziskavami.
Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem člankov, ki kažejo, da je višja emocionalna inteligenca povezana z večjim zadovoljstvom pri delu, boljšimi medosebnimi odnosi, večjo delovno učinkovitostjo in zmanjšano izgorelostjo. Medicinske sestre z višjo emocionalno inteligenco bolje obvladujejo stres in učinkoviteje komunicirajo.
Razprava in zaključek: Pregled literature poudarja pomen emocionalne inteligence za večje zadovoljstvo pri delu in zmanjšanje izgorelosti med medicinskimi sestrami. Priporoča se vključitev treningov dviga čustvene inteligence v izobraževalne programe za izboljšanje delovnega okolja in kakovosti oskrbe pacientov. Za boljše razumevanje specifičnih elementov čustvene inteligence in razvoj učinkovitih intervencij so potrebne dodatne raziskave.
Ključne besede: emocionalna inteligenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, medicinske
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,37 MB) |
9. Long-term impact of community psychiatric care on quality of life amongst people living with schizophrenia : a systematic reviewJožica Černe Kolarič, Anja Plemenitaš Ilješ, Darja Kraner, Vida Gönc, Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: The review examines the long-term impact of community psychiatric care on improving the quality of life of people with schizophrenia. It addresses the global burden of this disorder and the need for effective community-based care strategies. A systematic literature search was conducted in databases such as CINAHL, Medline, Web of Science, Sage and ScienceDirect, with the search lasting until March 2024 and following the PRISMA guidelines. The inclusion criteria targeted studies that addressed the long-term effects of community mental health care for people aged 18 years and older with schizophrenia and included both quantitative and qualitative research designs. Studies unrelated to the research question or with significant methodological flaws were excluded. The risk of bias was assessed using GRADE and GRADECERqual, in addition to critical appraisal using the Joanna Briggs Institute (JBI) checklists. Independent screening and data extraction was performed, with results summarised by thematic analysis. In total, 11 studies met the inclusion criteria and included cross-sectional, cohort, qualitative and randomised controlled trial designs. The results showed that community psychiatric care significantly improves the quality of life, well-being and social integration of people with schizophrenia. Effective interventions identified include psychoeducation, cognitive behavioural therapy, social skills training and individualised care plans. However, challenges such as limited resources, labour shortages and social stigma, particularly in low-income neighbourhoods, were also identified. This study highlights the importance of continuous, personalised, multidisciplinary community-based care for sustainable mental health outcomes. Further research is recommended to investigate the long-term impact and strategies to overcome implementation challenges.
Ključne besede: schizophrenia, quality of life, community, psychiatric care, patient, systematic review
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Person-centred care: a support strategy for managing non-communicable diseasesMateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Kegl, Zvonka Fekonja, Gregor Štiglic, Adam Davey, Sergej Kmetec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Over the last decade, the inadequacy and unsustainability of current healthcare services for managing long-term co-morbid and multi-morbid diseases have become evident. Methods: This study, involving 426 adults with at least one non-communicable disease in Slovenia, aimed to explore the link between quality of life, life satisfaction, person-centred care, and non-communicable disease management. Results: Results indicated generally positive perceptions of quality of life, general health, and life satisfaction of individuals with non-communicable diseases. Participants assessed their physical health as the highest of the four quality of life domains, followed by the environment, social relations, and psychological health. Significant differences occurred in life satisfaction, general health, quality of life, and person-centred care for managing non-communicable diseases. But, there were no significant differences in person-centred care according to the living environment. The study revealed a positive association between person-centred care and effective non-communicable disease management, which is also positively associated with quality of life, general health, and life satisfaction. Conclusions: Person-centred care is currently the most compassionate and scientific practice conceived, representing a high ethical standard. However, implementing this approach in healthcare systems requires a cohesive national strategy led by capable individuals to foster stakeholder collaboration. Such an approach is crucial to address the deficiencies of existing healthcare services and ensure person-centred care sustainability in non-communicable disease management.
Ključne besede: person-centred care, non-communicable disease, quality of life, life satisfaction
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Povezava na datoteko |
