Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Travmatska poškodba možganov je pomemben zdravstveno-socialni problem, ki močno zaznamuje tako paciente kot tudi njegove svojce in skrbnike. Namen raziskovanja je bil preučiti izkušnje svojcev pacientov po travmatski poškodbi možganov, s poudarkom na njihovih izzivih, potrebah in vlogi pri okrevanju pacientov. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v bazah MEDLINE, CINAHL in Web of Science. Vključene so bile kvalitativne raziskave, objavljene v angleščini, ki preučujejo izkušnje svojcev odraslih pacientov po travmatski poškodbi možganov. Kritična ocena je bila opravljena s pomočjo orodja Critical Appraisal Skills Programme, podatki pa so bili analizirani s tematsko sintezo. Rezultati: Skupno smo identificirali 1549 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih deset raziskav. Svojci so poročali o preobremenjenosti, socialni izolaciji in o težavah pri usklajevanju skrbstvene vloge z vsakdanjimi obveznostmi. Izpostavili so pomanjkanje informacij, podpore in vključevanja v odločitve o zdravljenju. Kljub težavam so aktivno prispevali k okrevanju pacientov, zlasti z motivacijo, sodelovanjem v rehabilitaciji ter prilagajanjem družinske dinamike. Razprava: Analiza je pokazala vrzel v sistemski podpori svojcem, ki bi jo lahko zapolnili s strukturiranimi podpornimi programi, večjo vključenostjo svojcev v obravnavo ter razvojem intervencij, ki krepijo njihovo odpornost. Zaključek: Vloga svojcev pri oskrbi pacientov s travmatsko poškodbo možganov je nepogrešljiva, zato je nujno razviti celostne intervencije za zmanjšanje njihovega bremena in izboljšanje psihosocialne podpore.
Ključne besede: pridobljena poškodba možganov, psihosocialne potrebe, breme oskrbe
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (902,52 KB)

Opis: Uvod: Zajezitev okužb pri osebah z demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, predstavlja pomemben izziv na področju javnega zdravja. Posebne težave nastajajo pri nadzoru in obvladovanju okužb, povezanih z zdravstvom. Namen magistrskega dela je pojasniti pomen preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih ter opisati različne pristope za njihovo preprečevanje. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Google Scholar in COBISSA z vnaprej določenim iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Analiza in sinteza identificiranih člankov sta bili izvedeni s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele ter z opisnim povzemanjem. Rezultati: Skupno smo identificirali 35 člankov in v končno analizo vključili 9 člankov. Ključni ukrepi preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih so vzdrževanje primernega okolja, zdravstveno vzgojno delo osebja z vključevanjem oseb z demenco in njihovih svojcev, proaktivni pristopi, pravočasne intervencije, pri čemer so pomembne deeskalacijske tehnike komunikacije. Razprava in zaključek: Usmerjeno delovanje na področju obvladovanja okužb v socialnovarstvenih zavodih je nujno. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oseb z demenco se uporabljajo različni pristopi, metode in orodja. Postopki morajo biti v skladu s strokovnimi navodili ter predstavljati neopazen, a ključen del vsakodnevnih opravil.
Ključne besede: institucionalno varstvo, osebe s kognitivno motnjo, preprečevanje prenosa okužb, povezanih z zdravstvom
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Background: As the global population ages, there is an increasing focus on enhancing the psychological well-being of older adults. A key strategy is person-centred care, which emphasises recognising each individual as unique, with their values, needs, and preferences. This study explored older adults’ perceptions of person-centred care and its relationship with their general health and psychological well-being. Methods: A cross-sectional study involving 632 participants aged 65 to 96 years (mean age = 73.4 ± 6.7) was conducted, comprising 435 (69%) female and 197 (31%) male participants. Of these, 57% lived in home environments, while 43% resided in retirement homes. Data were collected using a self-report questionnaire that included the General Health Questionnaire (GHQ-12), the Warwick–Edinburgh Mental Wellbeing Scale (WEMWBS), and the Person-Centred Practice Inventory for Service Users (PCPI-SU). Data analysis was performed using SPSS Statistics 28.0, and non-parametric tests such as the Kruskal–Wallis test, Mann–Whitney U test, and Spearman’s correlation were used. Results: Older adults who reported more frequent contact with relatives or loved ones (daily or several times per week) and those residing in home environments perceived significantly higher levels of person-centred care compared to those with less frequent contact and those living in retirement homes (p < 0.001 for both variables). General health varied significantly according to gender (p = 0.009), level of education (p < 0.001), and living environment (p = 0.004), while psychological well-being among older adults showed significant differences based solely on their level of education (p < 0.001). Regression analysis revealed that person-centred care (p = 0.017) and monthly income (p < 0.001) were significantly associated with the psychological well-being of older adults, independent of their living environment. Conclusions: The findings suggest that person-centred care and monthly income significantly predict psychological well-being among older adults. Differences in perceived care and health outcomes were also observed based on gender, education level, and living environment. These results underscore the importance of promoting person-centred care practices, particularly in retirement home settings, to enhance psychological well-being in older adult populations.
Ključne besede: older adults, psychological well-being, health, person-centred care
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Povezava na datoteko

Opis: Čustvena samopodoba vključuje občutke lastne vrednosti, zadovoljstva in samospoštovanja. Histerektomija je pogost ginekološki poseg, ki lahko pomembno vpliva na psihološko počutje žensk. Kljub izboljšanju fizičnega zdravja lahko operacija sproži občutke izgube, zmanjšane ženskosti in negativno telesno samopodobo. Psihološki vidiki histerektomije so pogosto zapostavljeni v primerjavi s fizičnimi posledicami. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je čustvena samopodoba žensk po histerektomiji.
Ključne besede: histerektomija, čustvena samopodoba, psihološke posledice
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Uvod: Rak dojke vpliva na telesno, čustveno in duhovno življenje žensk. Med sistemskim zdravljenjem se številne ženske zatečejo k duhovnosti kot viru opore in notranjega miru. Namen zaključnega dela je bil preučiti stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenju. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo anketiranja. Namensko vzorčenje je zajelo 69 žensk z diagnozo rak dojke na sistemskem zdravljenju. Podatke, zbrane med oktobrom 2024 in februarjem 2025, smo analizirani s pomočjo Excela in IBM SPSS 29.0. Uporabljeni so bili opisni neparametrični statistični testi: Spearmanov koeficient korelacije, Kruskal-Wallisov test in Mann-Whitneyev U test. Rezultati: Rezultati niso pokazali statistično značilne povezave med trajanjem diagnoze raka dojke in stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah na sistemskem zdravljenju (rs = -0,074; p = 0,548), prav tako ni bilo razlik glede na pripadnost religiji (U = 160,000; Z = -1,579; p = 0,114) ali stadij bolezni (U = 376,000; Z = −1,333; p = 0,182). Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala zmerno visoko duhovno blagostanje pri anketirankah, brez statistično značilnih povezav z dolžino bolezni, religijo ali stadijem bolezni. Duhovno blagostanje se izkazuje kot pomembna komponenta celostne oskrbe, ki jo zdravstveni delavci morajo upoštevati.
Ključne besede: duhovnost, rak dojke, sistemsko zdravljenje, celostna zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,09 MB)