| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 927; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 998; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (789,43 KB)

3.
4.
GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI
Nataša Medved, 2010, diplomsko delo

Opis: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz — melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati. Ni pa se spreminjala samo glasba, spreminjala se je tudi miselnost o vplivu glasbe na človeka. Glasba ima izjemno pozitiven vpliv na oblikovanje značaja posameznika. Zato se je glasba počasi začela pojavljati v glasbenih knjižicah; najprej kot ročno napisana, ob izumu tiskarskega stroja pa se je začela množično objavljati v publikacijah. Čez čas so odkrili, da je otrok za glasbo zelo dovzeten, da jo potrebuje, da otroka glasba čustveno bogati in plemeniti. Zato so začeli v mladinskih publikacijah (Vertec, Angeljček …) objavljati pesmice za otroke, ki so bile sprva bolj zahtevne po vsebini, besedilu, melodiji, razponu, ritmu in tonskem načinu. Po drugi svetovni vojni pa so otroške pesmice, ki so bile objavljene v publikacijah, kot sta Ciciban in Cicido, postale manj zahtevne. Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti razvoj tiskanega besedila in glasbenega tiska na Slovenskem, pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji, zgradbo in razvoj Cicibana ter Cicidoja, izvesti analizo uglasbenih pesmic ter pripraviti zbirko vseh uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Namen empiričnega dela je ugotoviti prepoznavanje uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido ter pogostnost njihove uporabe v praksi.
Ključne besede: revija Ciciban, revija Cicido, uglasbene pesmice, serijska publikacija, pojav prve pisave, zgodovina tiska, razvoj mladinskega tiska, zgodovina zapisovanja glasbe, notni tisk, predšolski otrok.
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 3342; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici