SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razširjenost in kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s primarno nočno enurezo
Katja Karničnik, Alenka Koren, Nastja Kos, 2012, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: enureza, otroci, prevalenca, kvaliteta življenja
Objavljeno: 30.01.2013; Ogledov: 1067; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Submicroscopic interstitial deletion of chromosome 11q22.3 in a girl with mild mental retardation and facial dysmorphism: Case report
Danijela Krgović, Nataša Marčun-Varda, Andreja Zagorac, Nadja Kokalj-Vokač, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Except for terminal deletions that lead to Jacobsen syndrome, interstitial deletions involving the long arm of chromosome 11 are not frequently reported. A clinically distinct phenotype is usually observed in these cases, and no clear genotype-phenotype correlation is proposed. Results: Here we present a case study of a 5-year-old girl with de novo submicroscopic deletion of chromosome 11q22.3 with mild mental retardation and facial dysmorphism. A standard cytogenetic analysis did not reveal any structural aberrations. A contrary array-CGH analysis indicated a small deletion of 11q22.3. Discussion: To our knowledge, this is the smallest 11q22.3 deletion reported in literature, containing nine RefSeq genes. Although none of the deleted genes are obvious candidates for the features observed in our patient, genes CUL5 and SLN could play a key role in the features described.
Ključne besede: 11q22.3 deletion, mild mental retardation, facial dysmorphism
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 297; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (766,41 KB)

3.
4.
Health-related quality of life in paediatric arterial hypertension
Tadej Petek, Tjaša Hertiš, Nataša Marčun-Varda, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The prevalence of paediatric hypertension is increasing worldwide, especially due to the childhood obesity epidemic, and is an important public-health concern. While the Health-Related Quality of Life (HRQoL) was already shown to be impaired in the adult hypertensive population, a scarcity of data still exists on HRQoL in paediatric hypertensive patients. Our purpose was thus to assess the HRQoL of children and adolescents with arterial hypertension, using self- and proxy-reports, and to determine the correlations between child and parent questionnaire scores. Methods: The Paediatric Quality of Life Inventory™ 4.0 Generic Core Scales were administered via post to children and adolescents, aged 5-18 years, with primary or secondary arterial hypertension and parents as proxy-reports. Patients were recruited from a paediatric nephrology unit in a tertiary hospital, using an out-patient clinic visit registry. Healthy school children and adolescents from a local primary school, aged 6 to 15 years, and their parents formed the control group. HRQoL group comparisons were calculated with independent samples t-test and child-parent correlations with the Pearson’s r correlation coefficient. Results: In total we recruited 139 patient and 199 control group participants as self- and proxy-reports. Scores from self- as well as proxy-reports indicated a significantly lower overall HRQoL in the paediatric hypertensive population (95% CI for mean score difference: − 11.02, − 2.86 for self- and − 10.28, − 2.67 for proxy-reports; p = .001). In self-reports, lower physical (95% CI: -13.95, − 4.89; p = <.001), emotional (95% CI: -12.96, − 2.38; p = .005), school (95% CI: -11.30, − 0.42; p = .035), and psychosocial functioning scores were observed (95% CI: -10.34, − 1.89; p = .005). Parent proxy-reports were lower in physical (95% CI: -14.31, − 5.39; p = <.001), emotional (95% CI: -12.39, − 2.60; p = .003) and psychosocial scores (95% CI: -9.36, − 1.34; p = .009). Pearson’s r values ranged between 0.62 to 0.79 in patient and 0.56 to 0.80 in control sample (p < .001). Interestingly, hypertensive children reported lower social functioning scores than hypertensive adolescents (p < .001). Conclusions: This cross-sectional study gives insight into the detrimental impact of hypertension on children’s and adolescents HRQoL, which may inform public health experts. Furthermore, it shows that clinicians should aim to improve patients’ physical and psychosocial well-being throughout their development.
Ključne besede: arterial hypertension, paediatric, health-related quality of life, PedsQL
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (745,16 KB)

5.
Ugotavljanje zgodnjih napovednikov srčno- žilne ogroženosti pri otrocih z esencialno hipertenzijo
Andreja Štelcar, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija (AH) je ob aterosklerozi najpogostejša bolezen obtočil pri odraslih in predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Z vse večjo pojavnostjo debelosti v populaciji otrok in mladostnikov je postala esencialna arterijska hipertenzija (EH) ena najpogostejših kroničnih bolezni tudi v otroški dobi. AH je povezana z nastankom poškodb hipertenzivnih tarčnih organov in s tem z nastankom srčno-žilnih bolezni. Čeprav se pri otrocih srčno-žilne bolezni v manifestni obliki redko pojavljajo, rezultati številnih raziskav kažejo, da se proces ateroskleroze začne že v otroštvu. To velja tudi za pojavljanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja, med katerimi je tudi AH, ki proces ateroskleroze pospešujejo. Da bi preprečili ali vsaj omilili nastanek srčno-žilnih bolezni, je pomembno pravočasno odkritje in zdravljenje bolezni oziroma zgodnjih sprememb. To še prav posebej velja za otroško populacijo, pri kateri so zato raziskave usmerjene v iskanje čim zgodnejših pokazateljev hipertenzivne poškodbe in prisotnosti drugih domnevnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Metode: V raziskavo smo vključili 100 otrok obeh spolov, ki so se zdravili na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, in smo jim trikrat zapored v različnih razmerah izmerili povišan krvni tlak (KT) ter ga nato potrdili s 24-urnim merjenjem KT ter postavili diagnozo EH. Kontrolno skupino otrok je sestavljalo 50 po spolu in starosti primerljivih zdravih otrok z normalnim KT. Opravili smo natančno anamnezo in klinični pregled, pri preiskovani skupini pa še pregled očesnega ozadja. Pri vsakem posamezniku smo izmerili telesno težo, telesno višino ter obseg pasu in bokov. Iz omenjenih meritev smo izračunali indeks telesne mase (BMI). Po standardnem postopku smo v krvi določili hemogram, reaktivni protein C (CRP), sečnino, kreatinin, sečno kislino, elektrolite, koncentracijo celokupnega holesterola, holesterola HDL, holesterola LDL, trigliceridov, krvnega sladkorja, homocisteina, apolipoproteina A1(apoA1) in B (apo B), lipoproteina (a), insulina in mikroalbumina v urinu. Adiponektin in leptin smo določali s kvantitativno sendvič imunoencimsko metodo, grelin pa po postopku kvantitativne sendvič ELISE. Za določitev fibrinogena smo uporabili modificirano metodo po Claussu. Inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1) smo določili kromatografsko. Vsem otrokom smo opravili ultrazvočno meritev debline intime-medije (IMT) vratnih žil, ultrazvočno meritev mase levega prekata (LVM) in z aplanacijsko tonometrijo opravili meritev žilne kompliance (PWV). Rezultati: Med otroci z EH in kontrolno skupino smo ugotovili statistično značilne razlike v telesni teži (p < 0,001), obsegu pasu (p < 0,001), razmerju pas/boki (p < 0,001) in BMI (p < 0,001). Otroci z EH so imeli izrazito višje vrednosti holesterola LDL (p = 0,032), trigliceridov (p = 0,011), insulina (p < 0,001), sečne kisline (p = 0,002), krvnega sladkorja (p = 0,003) in nižje vrednosti holesterola HDL (p = 0,017) in apolipoproteina A1 (p = 0,008). Statistično pomembno razliko v adipokinih smo uspeli dokazati le za adiponektin (p < 0,010). Otroci z EH so imeli tudi višje vrednosti vseh morfoloških preiskav, a statistično pomembne razlike smo potrdili le za LVM (p < 0,001), debelino zadnje stene levega prekata (p < 0,001), debelino medprekatnega pretina (p < 0,003), IMT desno (p < 0,001), IMT levo (p < 0,001), medtem ko se skupini v vrednostih PWV nista statistično razlikovali. Kljub vsemu je imela skupina z EH statistično višje vrednosti nekaterih drugih posrednih znakov zmanjšane žilne kompliance, kot sta pulzni tlak v aorti (AoPP) (p < 0,001) in augmentacijski indeks korigiran za srčno frekvenco 75/min (Alx@HR 75) (p = 0,044).
Ključne besede: Esencialna hipertenzija, otrok, zgodnji napovedniki srčno - žilne ogroženosti, laboratorijski kazalci, morfološki kazalci
Objavljeno: 31.07.2017; Ogledov: 493; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

6.
Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčev
Peter Gradišnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije. METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije. REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije. ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Ključne besede: vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PREDŠOLSKEGA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM
Klaudija Šebjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem procesa zdravstvene nege smo želeli ugotoviti, pri katerih osnovnih življenjskih aktivnostih potrebuje predšolski otrok z Downovim sindromom pomoč staršev oziroma svojcev. Metodologija raziskovanja: Empirični del diplomskega dela je temeljil na kvalitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Informacije smo dobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja staršev in opazovanjem obolele deklice. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju predšolskega otroka z Downovim sindromom. Deklica potrebuje največ pomoči ali nadzora staršev pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, gibanju in ustrezni legi, oblačenju, čistoči in negi telesa, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji in učenju, razvedrilu in rekreaciji. Ugotovili smo, da morajo biti starši aktivno vključeni v proces zdravstvene nege, glede na dekličine zmožnosti. Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi je zelo pomembno medsebojno delovanje staršev in vseh zdravstvenih delavcev, saj le tako lahko predšolskemu otroku z Downovim sindromom zagotovijo kakovostno in predvsem individualno zdravstveno nego. Ta mu pomaga pri osvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k čim veji meri samostojnosti.
Ključne besede: Downov sindrom, otrok, osnovne življenjske aktivnosti, konceptualni model V. Henderson, študija primera.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (796,79 KB)

8.
Rettov sindrom pri otroku
Veronika Pogorevc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena deklica z Rettovim sindromom.To je razvojno nevrološka motnja, za katero je značilen upad psihomotoričnega razvoja. Ugotoviti smo želeli negovalne probleme, ki se pojavljajo pri teh otrocih. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera s pomočjo tehnike intervjuja ter modela 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson. Rezultati: Spoznali smo deklico z Rettovim sindromom ter težave, s katerimi se srečuje njena družina. S pomočjo študije primera smo ugotovili, da se težave pojavljajo ne samo v duševnem razvoju, ampak tudi v telesnem. Diskusija in zaključek: Rettov sindrom lahko za sabo povleče še veliko drugih zdravstvenih težav, kot je na primer popolna nepokretnost otroka. Vendar je vsaka družina, ki skrbi za takega otroka, nekaj posebnega. Skrb lahko družino še bolj poveže in splete še trdnejše vezi.
Ključne besede: Rettov sindrom, otrok, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 670; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (426,32 KB)

9.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 191; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

10.
Nedonošenček v inkubatorju
Barbara Štiftar, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nedonošenček je otrok, ki je rojen pred dopolnjenim 37. tednom gestacijske starosti. Nedonošenčki, ki so prezgodaj rojeni, so lahko nagnjeni k hudim boleznim ali celo smrti in so največkrat nameščeni v inkubator. Raziskovalna metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvalitativno metodologijo. Izvedli smo intervju z materjo. Vprašanja smo oblikovali s pomočjo 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson. Podatke smo nato opisno predstavili. Rezultati: V študiji primera smo ugotovili, da so člani negovalnega tima ustrezno rokovali z nedonošenčkom. Nedonošenček je bil nameščen v inkubator zaradi prezgodnjega rojstva (v 29 tednu 4/7) in nizke porodne teže. Ocena po Apgarju je bila 7/8/8. Zaradi stokanja ter respiratorne acidoze je bil intubiran in priklopljen na ventilacijo z dodatkom 30 % kisika v vdihanem zraku. Starša sta bila z delom in učenjem zdravstvenega osebja zadovoljna in ustrezno poučena. Spoznala sta vse načine in pripomočke za pravilno rokovanje z nedonošenčkom. Sklep: Pravilno rokovanje z nedonošenčkom je bistvenega pomena, saj so pri slednjih življenjske aktivnosti bolj ogrožene. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra. Poznati mora vse pristope in prijeme rokovanja z nedonošenčkom ter pravočasno prepoznati vse možne komplikacije in nanje ustrezno reagirati. Staršem predstavlja mentorja. Od zaposlenih v zdravstveni negi sta starša prejela vse potrebne informacije, kar kaže pozitivno luč o klinični praksi.
Ključne besede: prezgodnje rojstvo, medicinska sestra, starši, handling in odgovornost
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (556,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici