1. Učinek terapevtske hipotermije in eritropoetina na nevrorazvojni izid novorojenčkov, rojenih s hipoksično ishemično encefalopatijoMaja Fajfar, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Hipoksično ishemična encefalopatija (HIE) novorojenčkov je eden glavnih vzrokov umrljivosti, neonatalnih konvulzij in nevrorazvojnih motenj otrok. Zlati standard zdravljenja je še vedno terapevtska hipotermija (TH), eden od možnih načinov zdravljenja pa je tudi uporaba eritropoetina (EPO).
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo na izbrano temo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect, Cochrane Library, Wiley online library, Sage Journals in z iskalnikom Google Učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo razvrstili po nivojih z izbrano hierarhijo dokazov, jih kritično ocenili z uporabo orodja Joanna Briggs Institute ter jih prikazali opisno in v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: Skupno smo pridobili 64 zadetkov. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Ugotovili smo, da je učinek EPO pri novorojenčkih s HIE še vedno premalo raziskan in ne vpliva bistveno na zmanjšanje smrtnosti ali boljši nevrorazvojni izid ter da njegova uporaba ne more nadomestiti izvajanja TH.
Diskusija in zaključek: Za uporabo EPO pri novorojenčkih s HIE je še vedno premalo podatkov. Zato svetujemo raziskave v smeri, da bi lahko nadomestili izvajanje TH v okoljih z omejenimi viri ali pomembno pripomogli k boljšim rezultatom v kombinaciji s TH.
Ključne besede: novorojenček, eritropoetin, hipotermija, nevrorazvoj
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Kvaliteta življenja otrok z redkimi boleznimi ledvic in njihovo zdravljenje : raziskovalna nalogaNina Trstenjak, Nastja Zupanc, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Redke ledvične bolezni so raznolika skupina bolezenskih stanj, za katere je značilen kroničen, napredujoč in večkrat tudi degenerativen potek. Zahtevajo posebno zdravstveno obravnavo z dolgotrajnimi diagnostičnimi postopki in neredko doživljenjsko zdravljenje. Pomemben aspekt pri obravnavi teh bolnikov predstavlja tudi kvaliteta njihovega življenja, na kar vplivajo zgodnje diagnosticiranje, multidisciplinaren pristop k obravnavi, optimalno zdravljenje in spremljanje. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otrok z redkimi ledvičnimi boleznimi in kako njihovo bolezensko stanje vpliva na njihov vsakdanjik. Dodatno smo želeli pridobiti podatke o njihovem zdravljenju in spremljanju. Rezultati raziskave bodo služili nadaljnjim ukrepom čim bolj optimalnega zdravljenja in izboljšanja parametrov kvalitete življenja ter s tem njihovi čimbolj optimalni obravnavi.
Ključne besede: redke bolezni ledvic, PedsQL, kvaliteta življenja, funkcioniranje, otroci
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Poučevanje staršev o oskrbi traheostome pri otrokuMineja Draškovič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Traheostoma pri otrocih s kompleksnimi kroničnimi boleznimi, z obstrukcijo zgornjih dihalnih poti in pri dolgotrajni ventilaciji predstavlja pomembno umetno dihalno pot. Starši pa so tisti, ki morajo pridobiti obsežno znanje in spretnosti za njeno oskrbo. Pomembno je, da se počutijo pripravljene in samozavestne. Zanimalo nas je, kako doseči najvišjo stopnjo pripravljenosti staršev za oskrbo otroka s traheostomo na domu.
Metode: Izvedli smo pregled literature na temo poučevanja staršev o oskrbi traheostome pri otroku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili iz tujih podatkovnih baz CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da se večina staršev po poučevanju počuti pripravljene, ne glede na to pa je potreben čas, da se ustalijo v novem življenjskem slogu.
Razprava in zaključek: Na stopnjo pripravljenosti staršev ima velik vpliv metoda poučevanja in intenzivnost prakse. Nekateri potrebujejo več časa, večkratno ponovitev intervencij in bolj individualiziran pristop poučevanja.
Ključne besede: traheostoma, otroci, poučevanje staršev, nega na domu
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (800,80 KB) |
4. Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalnikiPetra Klanjšek, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja.
Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja.
Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (8,53 MB) |
5. Pristopi k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocihMonika Krivec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pristop k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocih se uporablja na mednarodni ravni. Temelji na opozorilnih znakih otroka, ki vsebujejo redno ocenjevanje in vnos vitalnih parametrov. V primeru poslabšanja otroka, ki se ugotovi na podlagi zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otroku, je potrebna takojšna premestitev v enoto intenzivne nege in terapije.
Metode: Pridobljene podatke smo sistematično preučili in jih analizirali. Iskali smo jih v mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE (EBSCOhost Web), CINAHL (Ultimate) in Science Direct (Elsevier). Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Vse zadetke smo pregledali in jih predstavili s pomočjo PRISMA-diagrama. Za kritično oceno člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (JBI).
Rezultati: Uporabili smo 16 člankov, ki so ustrezali naši temi. Prvi velik pomen ima obvladovanje medicinskih sester pri poznavanju orodij zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otrocih. Drugi velik pomen pa se daje odkrivanju in sami uporabi orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka, tako na oddelkih kot tudi v urgentnih ambulantah.
Razprava in zaključek: Področje orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka je na področju zdravstva zelo pomembno. Potrebnega bi bilo še veliko dela, da bi poenotili sama orodja za preprečitev smrti otrok po celem svetu. Pomembno bi bilo uvesti tudi orodja za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka v Sloveniji, saj je tukaj ta tema še premalo razvita.
Ključne besede: pediatrija, zgodnje odkrivanje, klinično poslabšanje, orodja, pristopi
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Vpliv kenguru metode na rast in razvoj nedonošenčkovKatarina Božić, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Prezgodnje rojstvo predstavlja globalni zdravstveni problem, ker prispeva k povečanju obolevnosti in umrljivosti nedonošenčkov. Metoda kenguru je dokazano učinkovita metoda, ki temelji na tesnem telesnem stiku med materjo in nedonošenčkom. Stalna podpora medicinske sestre je ključnega pomena pri izvajanju te metode.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature na raziskovalno tematiko. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Wiley Online Library in SAGE. Sledili smo smernicam pristopa PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, kritično oceno, razvrstitev po hierarhiji dokazov in tematsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 raziskav. Kenguru metoda ima pomemben fiziološki učinek, saj vpliva na rast in razvoj ter povezavo med materjo in otrokom. Prav tako ima pozitiven učinek na potek zdravljenja, s čimer se skrajša ležalna doba in preprečijo zapleti pri nedonošenčku. Med ključne naloge medicinske sestre spada zdravstvena vzgoja s starši, saj jih poučuje, ozavešča in spodbuja ter jim pomaga pri izvajanju kenguru metode.
Razprava in zaključek: Kenguru metoda ima številne pozitivne učinke na rast, razvoj in preživetje nedonošenčkov. Medicinske sestre imajo pri tem zelo pomembno vlogo, saj z zdravstveno vzgojo pripomorejo k bolj kakovostni zdravstveni negi in oskrbi nedonošenčkov.
Ključne besede: učinek, kengurujčkanje, nedonošen otrok, razvijanje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Vpliv migrene pri otrocih na vsakdanje aktivnostiTjaša Bračko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Migrena pri otrocih je vse pogostejša. Je skupek zapletenih nevroloških stanj. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv migrene pri otrocih na vsakdanje aktivnosti.
Metode: Uporabili smo opisno oz. deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, Science Direct, Cochrane Library in Cumulative Index to Nursing and Allied Healt Literature (CINAHL) ter dodatno v Google Učenjaku. V vseh podatkovnih bazah smo uporabili iskalni niz. Raziskave smo razvrstili glede na hierarhijo dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da ima migrena pri otrocih velik vpliv na vsakdanje aktivnosti, predvsem na šolske dejavnosti in šolski uspeh.
Razprava in zaključek: Menimo, da bi lahko bila v Sloveniji migrena bolj raziskana. Ljudi bi morali bolj poučiti o migreni pri otrocih in o tem, kako to vpliva na njihove vsakdanje aktivnosti. V tujih raziskavah je v večini migrena raziskana v sklopu težav v šoli, premalo pa je študij o vplivu na vsakdanje aktivnosti v obšolskih dejavnostih in domačem okolju.
Ključne besede: migrena, otroci, vsakdanje aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Vpliv možganske krvavitve pri nedonošenčkih na kognitivni razvoj v poznejših starostnih obdobjihNina Malek, 2024, diplomsko delo Opis: Prezgodnji porod je najpomembnejša determinanta neželenih izidov v smislu preživetja, kakovosti življenja, psihosocialnega in čustvenega vpliva na družino. Nedonošenčki so novorojenčki, rojeni pred 37. tednom gestacijske starosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako možganska krvavitev pri nedonošenčkih vpliva na kognitivni razvoj.V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in Science Direct. Dodatno smo uporabili še bazo Google Učenjak. Vse članke, ki so ustrezali našim omejitvam, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.V končno analizo smo vključili 9 raziskav. Ugotovili smo, da imajo otroci, ki so ob rojstvu utrpeli intrakranialne krvavitve, težave v razvoju, ki so vidne v času razvoja. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale, da ima možganska krvavitev nedonošenčka negativen vpliv na kognitivni razvoj. Le-ta je odvisen od velikosti in stopnje krvavitve.Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je področje sicer raziskano, vendar manjkajo raziskave, ki bi posebej opredeljevale različne kognitivne težave, nastale kot posledica možganske krvavitve.
Ključne besede: prezgodnji porod, nedonošenčki, možganska krvavitev, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. |
10. |
