Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Stres postaja vse večji globalni problem današnje družbe. S stresom se srečujemo skoraj vsak dan bodisi v službi, doma ali drugod. Človek kar eno tretjino življenja preživi na delovnem mestu, zato je pomembno, da ga služba ne izčrpava, ampak ga dopolnjuje na vseh ravneh (fizično, duševno, emocialno, socialno in ekonomsko). Dokler je stresa v majhnih količinah, je za nas dobro in lahko vpliva pozitivno, problem nastane, kadar naše življenje obremenjuje preveč stresa, ko nam primanjkuje časa ali si enostavno ne vzamemo trenutka zase in za sprostitev. Ob izčrpanosti, ki nastopi zaradi dela, lahko pride do izgorelosti, ki je najhujša posledica stresa. V diplomskem delu obravnavamo stres na delovnem mestu, ki je pereč problem današnje družbe, zaposlenih in delodajalcev. Velikokrat smo žrtve preobremenjenosti in izžetosti na delovnem mestu, česar si sploh ne priznamo ali pa pogosto ne opazimo začetnih znakov preobremenjenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvantitativno raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 90 naključno izbranih zaposlenih na zdravstvenem, socialnem in pedagoškem področju. Ugotavljali smo, kolikšna je prisotnost stresa pri poklicih, ki so vezani na delo z ljudmi, in kateri so najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu. Večina zaposlenih je ocenila, da se srečujejo s stresom na delovnem mestu in da so najpogostejši vzroki stresa količina dela, narava dela in organiziranost dela. Najpogosteje prisotni simptomi stresa, po oceni zaposlenih, so: prehlad, glavobol in utrujenost. Večina zaposlenih je tudi mnenja, da se najbolje sprostijo ob rekreaciji in ob klepetu s prijatelji. Zelo pomembno je, da si po stresnih obdobjih vzamemo čas in v miru premislimo nastalo situacijo ali zaprosimo za pomoč sodelavcev ali drugih. Pri delu ne smemo pozabiti na naša načela in vrednote ter na psihično in fizično sprostitev.
Ključne besede: Ključne besede: delovno mesto, stres, zmanjševanje stresa, izgorelost, preprečevanje izgorelosti
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3092; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,95 MB)