1. The distribution of minerals in crucial plant parts of various elderberry (Sambucus spp.) interspecific hybridsNataša Imenšek, Vilma Sem, Mitja Kolar, Anton Ivančič, Janja Kristl, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In view of growing requirements of the food industry regarding elderberries (genusSambucus), a need to increase their productivity and improve their chemical composition has emerged.With this purpose in mind, numerous elderberry interspecific hybrids have been created. In thepresent work, the content of minerals in their crucial plant parts was studied. It was also investigatedwhether superior genotypes regarding the mineral composition of berries and inflorescences could bepredicted at early stages of plant development. The results showed that elderberry leaves containedthe highest amounts of Ca, Mg, Mn, Zn, and Sr, while K and P were predominant in fruit stalks.Fe and Al prevailed in roots and Cu in bark. Although berries showed lower mineral contentcompared to other plant parts, their mineral content is not negligible and could be comparable toother commonly consumed berries. Genotypes with a favorable mineral content of inflorescencesand berries could be predicted on the basis of known mineral composition of their shoots and leaves.The study also indicates thatS. nigragenotypes and the majority of interspecific hybrids analyzedare suitable for further genetic breeding or cultivation.
Ključne besede: interspecific hybrids, minerals, plant parts, elderberry, Sambucus
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 9
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Antioxidant activity of elderberry fruits during maturationNataša Imenšek, Janja Kristl, Tadeja Kraner Šumenjak, Anton Ivančič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Antioxidant activity (AOA) in fruits of Sambucus nigra and several new elderberry interspecific hybrids involving S. javanica (JA), S. nigra subsp. nigra (NI), S. nigra subsp. nigra ‘Black Beauty’ (BB), S. nigra subsp. cerulea (CER) and S. racemosa (S. racemosa subsp. racemosa (RAC), S. racemosa subsp. racemosa var. miquelii (MIQ), S. racemosa subsp. tigranii (TIG), S. racemosa subsp. kamtschatica—coreana (KOR) at five maturity stages were investigated by applying DPPH (2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl), ABTS (2,2′-azino-bis(3-ethylbenzothiazoline-6-sulfonic acid)), FRAP (ferric reducing antioxidant power) and ORAC (oxygen radical absorption capacity) assays. The aim of the study was to compare different assays for estimating AOA in elderberries, to plan the appropriate harvest time and to determine whether the most promising genotypes could be predicted in advance. All assays used showed that AOA increased significantly during maturation. All assays were significantly correlated with each other and could be reliably used for the AOA determination of elderberries. In fully mature berries, significant correlations were also found between total phenolic (TP) content and AOA by all assays, but no significant correlations were found between total ascorbic acid (TAA) content and AOA by all assays. At the fully mature stage, (the most appropriate stage for harvesting), berries of (JA × NI) × BB and (JA × NI) × MIQ were found to be superior in AOA and TP content. Genotypes with higher/lower AOA and TP content could not be predicted in advance, while TAA showed the opposite.
Ključne besede: Sambucus, interspecific hybrids, maturation, ABTS, DPPH, ORAC, FRAP, total phenolic content, ascorbic acid, correlations
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (747,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Design and initial testing of a maize cob collection systemBojan Dolšak, Anita Breznik, Klemen Kaučič, Nataša Imenšek, Marko Marčec, Peter Gselman, Jani Humar, Mitja Krajnc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Maize cobs are valuable plant residues that can be used for many different purposes, including as a renewable energy
source. Despite their value, maize cobs are still underutilized, mainly because people are not aware of their potential and
harvesting techniques for their collection are still being developed. Therefore, this research focused on finding the most suitable
energy- and time- efficient method for mechanical collection of maize cobs. Upgrading the combine harvester with an
additional hopper proved to be the most promising solution, as it allows harvesting and storage of maize grain and maize cobs
in one pass, while the harvesting time remains almost the same and the maize cobs are of good quality, as they do not fall on
the field. A prototype with enlarged openings in the straw walkers, an additional grab container for maize cobs, a transport
auger, a transport cleaning fan with built-in knives, a transport tube and some other assemblies was fabricated and used in
practice. The first test results are very encouraging (94.4%-96.0% purity of maize cobs) and the system has been patented as a
promising solution, especially in times when the environmental sustainability of the planet and energy independence are
becoming increasingly important.
Ključne besede: maize cobs, utilization, mechanical harvesting, combine harvester upgrade
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Tehnološka in ekonomska ocena alternativne oblike nastilja v reji domačih živali : Skripta – študijsko gradivo za študente Fakultete za kmetijstvo in biosistemske Univerze v MariboruTamara Korošec, Jernej Prišenk, Nataša Imenšek, Maksimiljan Brus, 2023, drugo učno gradivo Opis: Pred vami je študijsko gradivo, v osnovi namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugi zainteresirani javnosti. Skripta je primerna predvsem kot dopolnilno študijsko gradivo na področjih agrarne ekonomike in živinoreje. Rezultati, predstavljeni v tej skripti, so rezultat Pilotnega projekta Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali. Namen projekta je bil testirati in uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali, in s tem vpeljati novo (do zdaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bi imela pozitivne učinke tako na tehnologijo reje živali kot tudi na ekonomiko proizvodnje. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in tako tudi na njihovo konkurenčnost – zato je smiselno iskati alternativne materiale, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, s tem pa razviti tudi morebitno novo poslovno idejo za kmetijska gospodarstva. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana, odprašena in različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj smo v projektu testirali pri reji pitovnih piščancev, konjev in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki jih trenutno uporabljajo kmetijska gospodarstva. Rezultati so pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti uporabe rezane in odprašene slame kot alternativnega nastilja pri različnih vrstah rejnih živali. Ocene in priporočila smo iz rezultatov podali na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etoloških vplivov na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja.
Problem, ki ga je obravnaval pilotni projekt, izhaja iz predpostavke, da je raba stranskih proizvodov na kmetiji (v tem primeru slame) omejena. Namen projekta je bil analizirati dvig dodane vrednosti rabe slame kot stranskega produkta kmetijske proizvodnje. Za zdaj se slama v večini primerov uporablja kot neobdelan proizvod. Njena obdelava pomeni še nadaljnji prispevek k dodani vrednosti in izboljšanju karakteristik (kot so vpojnost, boljša kakovost hlevskega gnoja, dvig vrednosti obdelanega proizvoda). Z novo tehnologijo obdelave slame smo vplivali na finančne kazalnike poslovanja kmetij, kar dalje vpliva še na mnoge druge agrarnoekonomske in socialne dejavnike na podeželju.
Ključne besede: nastilj, ekonomska analiza, reja, proizvodnja, domače živali
Objavljeno v DKUM: 30.06.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,44 MB) |
5. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1360; Prenosov: 86
Celotno besedilo (17,29 MB) |
6. Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancihNataša Imenšek, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Ključne besede: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. Pomembnejši mikro in makroelementi v vzorcih tara (Colocasia esculenta (L.) Schott) iz GaneNataša Imenšek, 2013, diplomsko delo Opis: V sklopu mednarodnega projekta INEA (International Network for Edible Aroids) smo analizirali 80 kultivarjev (akcesij) tara z namenom določiti vsebnost makro (Ca, K, Mg, P) in mikroelementov (Fe, Mn, Zn, Cu) in preveriti, ali obstajajo med posameznimi kultivarji statistično značilne razlike v vsebnosti posameznega elementa. Po ustrezni pripravi vzorcev kultivarjev (akcesij) smo koncentracije elementov določili z različnimi spektroskopskimi tehnikami. Rezultati analiz so pokazali, da se med makroelementi pojavlja največ kalija in najmanj kalcija, pri mikroelementih pa je bila določena najvišja vsebnost cinka in najnižja bakra. Rezultati so pokazali statistično značilne razlike med posameznimi kultivarji glede na vsebnost analiziranih elementov.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, mikro in makroelementi, kutivarji, akcesije
Objavljeno v DKUM: 09.10.2013; Ogledov: 2452; Prenosov: 268
Celotno besedilo (922,04 KB) |
