| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POJEM PRAVIČNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA
Nataša Žmavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku se vedno bolj pojavljajo težnje in zahteve po zakonitem, korektnem in pravično izvedenem kazenskem postopku. Za zagotovitev pravičnega kazenskega postopka so se skozi razvoj uveljavila številna načela in instituti, ki skupaj tvorijo načelo pravičnosti. Načelo pravičnosti lahko opredelimo kot najvišje pa tudi kot nadzakonsko načelo ter kot procesno merilo, ki se nanaša na izvedbo kazenskega postopka. Čeprav so bili na obravnavanem področju že sprejeti številni predpisi na mednarodni pa tudi na nacionalni ravni, na pomembnost spoštovanja navedenega načela nakazuje tudi vedno pogostejše sprejemanje novih predpisov, ki prav tako vključujejo zahtevo po zagotavljanju pravičnosti v kazenskem postopku. Institute, ki zagotavljajo pravičnost, najdemo zlasti v aktih, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kazenski postopek je namreč po svojih značilnostih takšen, da v njem lahko prihaja do posegov v posameznikovo integriteto, ki pa je izredno občutljivo področje. Kljub načelni urejenosti številnih načel in institutov, ki krepijo pravičnost v kazenskem postopku, pa v praksi vendarle prihaja do nekaterih kršitev, zlasti do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vendar so tudi te kršitve v kazenskih postopkih prej izjema kot pravilo, še zlasti, če jih primerjamo s kršitvami, do katerih prihaja v civilnih postopkih. Za odpravo navedenih kršitev, zlasti pa za povečanje učinkovitosti kazenskega postopka, je trenutno v obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki predlaga spremembe, na podlagi katerih bi trenutno akuzatorno-inkvizitorni sistem slovenskega kazenskega postopka postopoma prešel v akuzatorni sistem kazenskega postopka, kar bi posledično pomenilo višjo stopnjo konsenzualnosti v kazenskem postopku.
Ključne besede: kazenski postopek, načelo pravičnosti, načela in instituti, človekove pravice in temeljne svoboščine, predpisi, posegi, kršitve, spremembe, učinkovitost kazenskega postopka, konsenzualnost.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2490; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (523,90 KB)

2.
INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIH
Nataša Žmavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Ključne besede: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 225; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Bralna uspešnost pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Nataša Žmavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je ugotoviti, ali se je izgovarjava po vstopu v izobraževalno ustanovo poboljšala ali poslabšala. V raziskovalno nalogo smo vključili posnetke 30 slovenskih študentov angleškega jezika, ki so imeli na začetku semestra predavanja iz fonetike in fonologije, katera so ključnega pomena za magistrsko nalogo. Posnetke smo večkrat pregledali, analizirali in prišli do spoznanja, da imajo študenti v nekaterih aspektih še vedno težave pri izgovarjavi različnih zvokov. Te smo nato razdelili na poglavja in jih podrobno predstavili (rezultati pred vstopom in po vstopu v izobraževalno ustanovo). Analiza je pokazala, da imajo študenti še vedno težave pri izgovarjavi zvokov, ki niso značilni za slovenski zvočni sistem, vendar so ključnega pomena za angleški zvočni sistem ter posledično za angleško izgovarjavo. V nekaterih pogledih so študenti pokazali napredek, vendar ne v tolikšni meri, ki bi bila za študente angleškega jezika sprejemljiva.
Ključne besede: angleška izgovarjava, angleški zvočni sistem, slovenski zvočni sistem, fonetika, fonologija, posnetki pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 253; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (684,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici