| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Nastja Zadnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Uporaba dronov - med praktičnimi možnostmi in zakonskimi (ne)omejitvami
Nastja Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Možnosti uporabe dronov so številne, uporablja se jih na varnostnih kakor tudi na civilnih področjih. Na varnostnih področjih lahko z droni veliko prispevamo k učinkovitosti izvajanja vojaških in policijskih nalog. Čeprav so drone sprva uporabljali samo za vojaške naloge se njihove pozitivne lastnosti in širok spekter možnosti uporabe vedno bolj širi na civilna (komercialna področja). Tako se droni že uporabljajo kot pomoč v kmetijstvu, v filmski industriji, novinarstvu, vedno bolj razširjena pa je uporaba dronov za namene rekreacije in športa. Prehod iz vojaških na civilna področja je omogočil vedno večji trg dronov ter posledično tudi padec cen. Tako lahko že praktično vsak kupi kakovosten dron s kamero za nekaj deset evrov. Povečano število dronov na nebu kliče k zakonski ureditvi tega področja. Države članice EU morajo vsaka posebej predpisati pravila in omejitve uporabe dronov, saj na ravni EU takšne zakonodaje še ni. Pomembno je, da države sprejmejo takšno zakonodajo, ki na eni strani varuje človekove pravice na drugi strani pa dopušča razvoj tega področja. Ob pregledu zakonodaje v različnih državah (Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA) je moč opaziti določene podobnosti (npr. omejitve višine letov, minimalna oddaljenost od ljudi in objektov itn.). Z droni, ki imajo senzorje za zajem osebnih podatkov (kamere, fotoaparti) lahko hitro posežemo v pravico do zasebnosti posameznika, zato je pomembno, da je zakonodaja napisana tako, da varuje človekove pravice. Poleg možnih posegov v zasebnost ljudi, uporaba dronov predstavlja tudi nekatere druge grožnje in tveganja. Ne moremo povsem odmisliti nevarnosti v primeru padca drona, grožnje pa predstavljajo tudi droni, ki jih uporabljajo kriminalne skupine za izvedbo kriminalnih dejavnosti, kot je na primer tihotapljenje drog s pomočjo dronov.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, droni, uporabnost, varnostni vidik, varstvo zasebnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1993; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (868,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici