| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava umetniškega dela in likovnih del predšolskih otrok z vidika likovno-formalne analize
Nastja Božak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali z analizo likovnih del predšolskih otrok. V vrtcu smo jih spodbudili k reprodukciji umetniškega dela Gojmirja Antona Kosa Tihožitje s kozarcem. Ustvarjali so s pomočjo palet, s čimer se predhodno še niso srečali. Po slikanju smo vsa dela podrobno pregledali, zastavili merila in nato v skladu z njimi analizirali pridobljena dela. Ugotavljali smo, ali otroci sledijo likovnim zakonitostim in v kolikšni meri, če jih nanje predhodno ne opozorimo. Prav tako smo ugotavljali, ali otroci pri reproduciranju dodajajo lastne zamisli in ali sledijo svojim razvojnim značilnostim. Podatke smo zbrali v tabeli in jih opisno analizirali, razčlenili.
Ključne besede: reprodukcija, zlati rez, ritem, ravnotežje, barvna paleta
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

2.
Naravoslovna učna pot »Skrivnostni Poljčanko« za predšolske otroke v občini poljčane
Nastja Hribernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pripraviti naravoslovno učno pot za predšolske otroke v neposredni bližini vrtca Poljčane. Otroci na učni poti s pomočjo skrivnostnega bitja po imenu Poljčanko spoznavajo naravno in kulturno dediščino kraja Poljčane. Poljčanko otrokom po celotni poti pušča namige in naloge, ki jih ti nato opravljajo na določenih postajah. Sodelovala je najstarejša skupina otrok vrtca Poljčane. V teoretičnem delu so predstavljeni področje naravoslovja pri predšolskih otrocih, vpliv staršev in pedagoških delavcev na otrokovo učenje naravoslovja, značilnosti učnih poti v različnih okoljih in dosedanje raziskave, ki proučujejo vpliv naravoslovnih učnih poti na otrokov celostni razvoj. Predstavljeni so kraj Poljčane in dosedanje učne poti v tem kraju. V praktičnem delu je na začetku predstavljena pripravljena naravoslovna učna pot, kasneje pa sta podrobneje opisani njena izvedba in evalvacija. Otroci, stari 5–6 let, že imajo določeno znanje o rastlinah, živalih in ostalih naravoslovnih vsebinah, ki se povezujejo z učno potjo. Ključnega pomena pa je, da skozi učno pot to znanje utrjujejo ter hkrati na zanimiv in ustvarjalen način pridobivajo novo.
Ključne besede: naravoslovje, predšolski otrok, raziskovanje, učna pot, vrtec
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (8,31 MB)

3.
Pot od invencije do inovacije in pomen inovacij za podjetje x
Nastja Đačić, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bo izhodišče predstavljala pot nastanka invencije do nastanka inovacije in s tem povezan invencijsko-inovacijski proces. Na podlagi opredeljenih osnovnih pojmov bomo spoznali celotno pot do nastanka inovacije in s kakšnimi odpori ter ovirami se podjetja na tej poti soočajo. Spoznali bomo, kako pomembna je inovativnost za podjetja in celotno gospodarstvo ter kakšne koristi prinašajo inovacije. V raziskovalnem delu bomo na podlagi izbranega podjetja opredelili inovacijsko dejavnost v podjetju in predstavili, kako podjetje spodbuja ter motivira zaposlene k inovativnosti. Brez inoviranja podjetja v današnjem svetu praktično ne morejo več preživeti. Inoviranje prinaša napredek, družbeno blaginjo in odpira nova delovna mesta. V izbranem podjetju se zavedajo, da je pomembno, da so njihovi zaposleni inovativni, inovativnost pa je bila že od nekdaj temeljna značilnost podjetja, zato si je vodstvo vedno prizadevalo za to, da postane značilna kultura tudi vseh zaposlenih.
Ključne besede: ustvarjalnost, ideja, invencija, inovacija, inovativnost, novost
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (735,27 KB)

4.
Manifestacija industrije 4.0 v izvedbenem managementu in računovodstvu
Nastja Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta se ukvarja z ugotavljanjem manifestacije Industrije 4.0 v poslovnih in izvedbenih procesih v proizvodnih podjetjih, hkrati pa poskuša razložiti vlogo računovodsko finančne funkcije pod vplivi sprememb Industrije 4.0. Najprej preučimo pojav Industrije 4.0 in z njo povezan pojav digitalizacije, ter preverimo kako je Industrija 4.0 nastala v zgodovinskem razvoju. Pojasnimo tudi vplive Industrije 4.0 in digitalizacije na razvoj družbe in spremembe, ki se v družbi dogajajo. Osredotočimo se na najbolj pomembne tehnologije Industrije 4.0, internet stvari, veliki, podatki, kibernetično fizični sistemi in pametne tovarne. Preverimo, kako je mogoče te tehnologije uporabljati za izboljšanje poslovnih procesov v podjetjih. V tretjem poglavju opišemo, kako delujejo poslovni procesi v podjetjih in kakšna je njihova izvedbena funkcija. Pojasnimo kaj se tipično dogaja v teh procesih in kakšen je lahko vpliv Industrije 4.0 na spremembe poslovnih procesov. Posebej obravnavamo finančno računovodsko funkcijo v tem poglavju. Opredelimo s čem se ta funkcija ukvarja in nato predstavimo še informacijske tehnologije, ki omogočajo to funkcijo. Predvidimo, kakšne so lahko spremembe v računovodstvu zaradi vpliva tehnologij Industrije 4.0 gledano iz zornega kota podatkov in njihove uporabe. Kot zadnje predstavimo sintezo spoznanj. Ugotovimo, da Industrija 4.0 vpliva s svojimi tehnologijami na vse poslovne procese v podjetju kot celoto. Tehnologije, ki so oblikovale digitalizacijo in nato Industrijo 4.0 so v določeni meri uporabljene v celotni družbi in ne samo v podjetjih. Tehnologije Industrije 4.0 se manifestirajo v izvedbenem managementu kot rešitve za integrirano komunikacijo, zbiranje, shranjevanje in analiziranje podatkov iz procesov predvsem pri internetu stvari. Pri manifestaciji kibernetično fizičnih sistemov gre za vpliv predvsem na izvedbeno proizvodno funkcijo, kjer so uporabljene tehnologije senzorjev za zbiranje podatkov in interneta stvari za komunikacijo med stroji in med stroji in ljudmi. Pri pametnih tovarnah gre za naslednjo raven uporabe teh tehnologij, kjer se s pomočjo umetne inteligence ustvarjajo proizvodne enote, ki so sposobne samostojno izvedbeno opravljati aktivnosti. Industrija 4.0 in finančno računovodska funkcija imata stičišča predvsem v aktivnostih poročanja. Računovodsko poročanje bo splošno boljše, natančnejše, hitrejše in bolj obsežno zaradi velikih podatkov, katere bo možno zbirati s pomočjo tehnologij Industrije 4.0. Samo po sebi pa je finančno računovodsko funkcijo nesmiselno obarvati pri Industriji 4.0, kajti je del širšega sistema funkcioniranja proizvodnega podjetja in je potrebno gledati celoten vpliv tehnologij na podjetje.
Ključne besede: Industrija 4.0, proizvodnja, podjetja, izvedbena funkcija, računovodstvo, manifestacije
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
Analiza plač v Sloveniji glede na demografske dejavnike
Nastja Pečnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik. V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike.
Ključne besede: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Analiza dobrih praks pri izvedbi ujemanja gibanja.
Nastja Bučak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava proces ujemanja gibanja. Modeli in objekti so bili izdelani s pomočjo programskega orodja Cinema 4D, umestitev objekta in ujemanje gibanja pa sta bila izvedena s pomočjo programa Adobe After Effects. Samostojne scene so bile v celoten posnetek povezane v programu Adobe Premiere Pro. Skozi proces izvedbe so bile analizirane ključne dobre prakse tovrstnih postopkov. Rezultati so pokazali, da lahko uporabnik s pomočjo tehnologije in pravilne računalniške opreme uspešno izvede ujemanje gibanja in natančno umesti izbrani animiran objekt v realno sceno.
Ključne besede: ujemanje gibanja, računalniška animacija, modeliranje, dobre prakse
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

7.
Priraščanje travne ruše na naravnem in sejanem travniku
Nastja Gačnikar, 2021, diplomsko delo

Opis: Na naravnem in sejanem travniku v okolici Šentjurja smo v letu 2020 izvedli poskus, kjer smo primerjalno proučili, kako in koliko prirašča travna ruša med rastno dobo. Z vzorčenjem smo začeli po opravljeni prvi spomladanski košnji. Vzorce zelinja smo jemali tedensko do naslednje košnje celotnega travnika in po njej, in sicer vso rastno dobo. V poskusu smo na obeh travnikih ovrednotili pridelek suhe snovi (t SS/ha) in prirast travne ruše (kg SS/ha/dan). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da smo na naravnem travniku pridelali statistično večji pridelek (11,28 t SS/ha) kot na sejanem travniku (9,56 t SS/ha). Prav tako je med vsemi zaporednimi košnjami statistično najvišji pridelek SS dosežen na naravnem travniku (3,33 t SS/ha), najmanjši pa na sejanem travniku (2,80 t SS/ha), obakrat ob drugi košnji. Povprečni dnevni prirast naravne (79,32 kg SS/ha/dan) in sejane (76,56 kg SS/ha/dan) travne ruše sta statistično primerljiva. Travna ruša je statistično značilno najbolje priraščala na sejanem travniku ob prvi košnji (92,31 kg SS/ha/dan). Statistično najnižji dnevni prirast travne ruše (54,63 kg SS/ha/dan) pa tudi lahko pripišemo sejanemu travniku v času četrte košnje. Travna ruša naravnega travnika je spomladi priraščala manj intenzivno (73,14 kg SS/ha/dan) od sejane travne ruše, vendar pa je bilo njeno priraščanje po vsakem odkosu bolj ali manj enakomerno skozi vso rastno sezono.
Ključne besede: travna ruša, priraščanje, naravni travniki, sejani travniki
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (881,14 KB)

8.
Organizirana kriminaliteta v logistiki
Nastja Slivniker, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojma logistika in organizirana kriminaliteta ter njuno medsebojno prepletanje. Svetovna menjava blaga se bo še naprej vsako leto višala in večala. Posledično se bodo razvile nove metode in poti v transportu blaga in posledično bodo nastale tudi nove oblike organizirane kriminalitete. S pojavom globalizacije, v današnjem svetu je obvladovanje tveganj v logistiki vse bolj potrebna, saj je porast tveganja vse višja. Sama problematika se začne s svetovno globalizacijo, ki prenaša velike premike blaga in ljudi iz enega konca sveta na drugega oziroma po celotnem svetu. Zaradi velike količine blaga, ki dnevno potuje po svetovnih morjih, cestah ali zraku je zelo povečana tudi možnost organiziranega kriminala na vseh področjih logističnih dejavnosti. Organizirana kriminaliteta je povezana z večino prevoznih sredstev (letala, kamioni, ladje) kot tudi z različnimi ljudmi, ki so povezani dnevno z vsemi logističnimi dejavnostmi (skladiščniki, cariniki, deklaranti, policisti na mejah, prevozniki, vozniki, zdravstveni delavci, inšpekcijske službe ipd.). Organizirana kriminaliteta je eden večjih problemov dan danes, saj ga je zelo težko odkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta v logistiki, logistika, kriminal, transport
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (722,90 KB)

9.
Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicine
Nastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad. Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (646,59 KB)

10.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici