| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti : diplomsko delo
Nastja Slemnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

2.
Organizacija dela v organizacijah v času covida
Nastja Vozlič, 2022, diplomsko delo

Opis: Organizacija je sistem ljudi, virov in sredstev, ki dosegajo želene cilje dela in poslovanja. Za uspešno organiziranje in poslovanje podjetja je potrebna ustrezna organizacija dela, ki je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji in načini, na katere se te nato usklajujejo, da dosežejo končni izdelek ali storitev. V zadnjih letih se srečujemo s svetovno nalezljivo boleznijo, ki se imenuje epidemija Covid-19, ki je močno vplivala na organizacije in njihovo organizacijo dela. Veliko podjetij je bilo primoranih ustaviti svojo organizacijo, nekateri pa so delali od doma, kar je imelo svoje prednosti in slabosti. Na štajerskem območju sta dve podjetji, ki imata povsem različno dejavnost in s tem tudi organizacijo dela. Prvo podjetje se ukvarja z maloprodajo živil, tehnike in tekstila. Drugo podjetje se ukvarja z gostinstvom. Z namenom proučevanja vpliva epidemije Covid-19 na posamezno organizacijo smo s pomočjo intervjuja ugotovili, kako lahko svetovna bolezen spremeni celotno organizacijo dela. V raziskavi smo dobili vpogled, kakšna je bila organizacija dela pred izbruhom epidemije ter kakšna je sedaj. V času epidemije je podjetje Jagros, d. o. o., lahko vseskozi poslovalo in uspešno rastlo, medtem ko je podjetje PK Trade, d. o. o., moralo več mesecev biti doma in zaprti svojo gostilno, kar je imelo negativni vpliv na njihovo poslovanje. S predlogi smo temeljili predvsem na izboljšanju celotne organizacije in njihove organizacije dela in s tem uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, organizacija dela, organizacija, gostinstvo, maloprodaja.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Učinek glasovnega zavedanja na pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole
Nastja Tovornik, 2022, magistrsko delo

Opis: V naši magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko razvoja vseh štirih velikih področji komunikacije. Naša vsakodnevna življenja bi brez poslušanja, govorjenja, branja in pisanja izgledala popolnoma drugače. Že če primerjamo komunikacijo z mlajšim otrokom, pri katerem so komunikacijske sposobnosti še v razvoju, z odraslo osebo, je opazna velika razlika. Skozi teorijo smo spoznali, kako pomemben je razvoj glasovnega zavedanja v zgodnjih letih otrokovega razvoja, ter se nato v empiričnem delu posvetili raziskovanju glasovnega zavedanja med učenci tretjega razreda osnovne šole. S pomočjo nareka smo izvedli primerjavo in klasifikacijo napak, ki so jih učenci naredili pri pisanju nareka. Zanimalo nas je, ali bo mogoče po obdobju petih mesecev govoriti o zmanjšanju števila napak pri vseh učencih, ali bodo med dečki in deklicami nastajale pomembne razlike. Ugotovili smo, da učenci niso dosegli enakomernega napredka in da so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili celo več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, glasovno zavedanje, opismenjevanje, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Izražanja skupine genov DNA-metiltransferaz (DNMT1, DNMT3A in DNMT3B), DNA-demetilaz (TET1, TET2, TET3 in TDG) ter gena RNA-metiltransferaza TRDMT1 v tumorjih bolnic z rakom dojk
Nastja Šadl, 2022, magistrsko delo

Opis: DNA-metiltransferaze DNMT1, DNMT3A in DNMT3B, DNA-demetilaze TET1, TET2, TET3 in TDG ter RNA-metiltransferaza TRDMT1 imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metilacije genoma in genskih prepisov, s čimer uravnavajo izražanje genov. Spremenjeno izražanje omenjenih encimov povezujemo z nastankom in razvojem različnih vrst rakov, med drugim tudi raka dojk. Mehanizmi njihovega delovanja so v literaturi dobro opisani, medtem ko njihova patofiziološka vloga pri nastanku in razvoju raka dojk ni povsem znana. Namen magistrskega dela je bil raziskati izražanje DNMT1, DNMT3A, DNMT3B, TET1, TET2, TET3, TGD in TRDMT1 na parnih vzorcih zdravega in bolnega tkiva 17 bolnic z rakom dojk ter v povezavi z gradusom in izražanostjo progesteronskih receptorjev pri raku dojk. Povišano izražanje v tumorskem tkivu v primerjavi z zdravim okolnim tkivom smo ugotovili pri DNMT1 (p<0,01), DNMT3A (p<0,05), DNMT3B (p<0,01), TET2 (p<0,05) in TET3 (p<0,01), medtem kot se izražaje TET1 ni razlikovalo med zdravim in tumorskim tkivom. Izražanje TDG in TRDMT1 je bilo višje v tumorskem kot zdravem tkivu, vendar razlika ni dosegla statistične značilnosti. Za tumorsko tkivo je bilo statistično značilno višje izražanje DNMT1 (p<0,001) in DNMT3A (p<0,001) v primerjavi z DNMT3B in statistično značilno višje izražanje TDG v primerjavi s TET1 (p<0,05) in TET3 (p<0,01). Razlik v izražanji med DNMT1 in DNMT3A ter TET1, TET2 in TET3 v tumorskem tkivu nismo ugotovili. Primerjava izražanja vseh genov med seboj je v tumorskem tkivu pokazala na statistično značilno i) višje izražanje TDG v primerjavi z ostalimi proučevanimi geni, ii) višje izražanje DNMT1 v primerjavi s TET1 (p<0,01) in TRDMT1 (p<0,05), iii) nižje izražanje DNMT3B v primerjavi s TET1 (p<0,05) in TRDMT1 (p<0,05) in iv) nižje izražanje TET3 od TET1 (p<0,05) in TRDMT1 (p<0,05). Omenjenih razlik v zdravem tkivu nismo ugotovili. Izraženost progesteronskih receptorjev in gradus tumorja nista vplivala na izražanje proučevaih genov. Post hoc analiza je pokazala na statistično značilno i) višje (p<0,05) izražanje DNMT1 v bolnem tkivu pri rakih tretjega gradusa v primerjavi z izražanjem DNMT1 v zdravem tkivu pri rakih drugega gradusa, ii) višje (p<0,05) izražanje TDG pri rakih dojk drugega kot tretjega gradusa in iii) višje izražanje TDG v tumorskem tkivu v primerjavi z izražanjem TET1 (p<0,05), TET2 (p<0,05) in TET3 (p<0,05) v zdravem tkivu ter TET3 v tumorskem tkivu (p<0,05) pri rakih drugega gradusa. Naša raziskava kaže na specifično povišano izražanje DNA-metiltransferaz DNMT1, DNMT3A in DNMT3B, DNA-demetilaz TET1, TET2, TET3 in TDG in RNA-metiltransferaze TRDMT1 pri raku dojk. V nadaljevanju bo za boljše razumevanje vloge metilacije pri tumorigenezi raka dojk potrebno rezultate izražanja posameznih metiltransferaz in demetilaz povezati z globalnimi študijami metiloma.
Ključne besede: DNA-metiltransferza, DNA-demetilaza, TRDMT1, rak dojk, RT-qPCR
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

5.
Izolacija antioksidantov iz jagod črnega bezga (Sambucus nigra) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nastja Šiler, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati antioksidativne lastnosti ekstraktov jagod črnega bezga (Sambucus nigra) s ciljem ovrednotenja izbranega naravnega materiala kot alternative sintetičnim zdravilnim učinkovinam. Uporabili smo tri različne konvencionalne ekstrakcijske metode in dve različni topili, da smo pridobili šest različnih ekstraktov jagod črnega bezga. Po računanju izkoristka ekstrakcij so sledile spektrofotometrične analize. Določali smo vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in karotenodiov, ki so znani po antioksidativnih lastnostih. To lastnost ima tudi vitamin C, katerega maso smo določali s titracijo. Na koncu je sledila analiza ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS), s katero smo določevali prisotnost osmih fenolnih spojin. Rezultate smo torej dobili s kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov. Rezultati kažejo, da so koncentracije vseh osmih fenolnih spojin najvišje pri ekstrakciji po Soxhletu, kjer smo za topilo uporabili mešanico etanola in vode (etanol : voda = 60 : 40 vol. %). Izkoristki so pri nekaterih drugih ekstrakcijah višji, s tem tudi večja vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov, vendar pa je tam koncentracija teh osmih fenolnih spojin nižja. Karotenoidi so prisotni v vseh ekstraktih, vendar v manjših količinah. Ugotovili smo tudi prisotnost vitamina C, kar smo dodatno potrdili z visokimi koncentracijami rutina, fenolne spojine, ki vpliva na delovanje tega vitamina.
Ključne besede: jagode črnega bezga, izolacija aktivnih učinkovin, antioksidanti, fenolne spojine, LC MS
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 104; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

6.
Priprava funkcionalnih monomerov iz acikličnih terpenov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nastja Slavič, 2022, diplomsko delo

Opis: Naraščajoče onesnaževanje okolja in izčrpavanje fosilnih virov je v zadnjih letih sprožilo vse več zanimanja za biološko pridobljene monomere na osnovi terpena. Ti so zaradi svoje strukturne raznolikosti vsestranski za uporabo v različnih aplikacijah na številnih področjih. V okviru tega diplomskega dela smo najprej sintetizirali monomere z zaestrenjem izbranega terpenskega alkohola z akriloil kloridom. Izbrali smo tetrahidrogeraniol, citronelol in (1R)-(−)-nopol. Prisotnost hidroksilne skupine na izbranem terpenolu smo uporabili za vključitev akrilatne skupine. Uporabili smo dve topili, in sicer trietilamin za akriloil klorid in diklorometan za izbran terpen. V nadaljevanju nas je zanimalo ali pripravljeni monomeri polimerizirajo, zato smo s polimerizacijo v masi pripravili polimere zamrežene s trimetilolpropan triakrilatom (TMPTA) in etilenglikol dimetakrilatom (EGDMA), kot iniciator pa smo izbrali α,α'-azoisobutironitril (AIBN). S Fourierovo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) smo preučili kemijsko sestavo sintetiziranih monomerov in polimerov. Uspešnost sinteze monomerov smo preverili s spektroskopijo jedrske magnetne resonance (NMR), z elementno analizo pa smo preučili sestavo polimernega vzorca. Sintetizirani akrilati iz zgoraj omenjenih terpenov bi lahko v prihodnosti predstavljali dobro alternativo nekaterim komercialno dostopnim spojinam na osnovi etilheksila, izoamila in norbornena, ki se trenutno v veliki meri uporabljajo v industriji za vse vrste aplikacij.
Ključne besede: terpeni, terpenoli, naravni monomeri, esterifikacija, polimerizacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Kompetenčni model vodje informatorja : magistrsko delo
Andrej Rovan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih. V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Fotografska poetika zapuščenih arhitekturnih struktur : magistrsko delo
Nastja Florijančič, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je fotografiranje zapuščenih stavb. Takšne zgradbe v sebi skrivajo skrivnosti, ki jih ne moremo več odkriti, spominjajo nas na pozabljene dogodke in med drugim nas spomnijo na takratno življenje. Delujejo žalostne, mistične in hkrati lepe. Ustvarjajo estetsko krajino, ki jo zaznavamo kot fotogenično, zato je v magistrskem delu táko opustela arhitektura raziskovana tako teoretično kot praktično. Izhodišče naloge je arhitekturna fotografija, ki je obravnavana skozi lečo likovnega in širše estetskega vrednotenja. Z drugimi besedami, arhitekturna fotografija je obravnavana v smislu metaforične likovne podobe in manj v smislu dokumentiranja oz. prikazovanja stanja realnosti. Na arhitekturno fotografijo lahko gledamo kot na indeksikalni medij, ki poskuša gledalcu prikazati zgodbo, saj z aplikacijo poetičnega vizualnega jezika fotograf lahko usmerja določeno sporočilo in narativnost. Med vplivnejšimi umetniki, ki tematizirajo arhitekturo, skozi sicer med seboj zelo različne prakse, pogosto najdemo opuse Bernda in Hille Becher, Eugèna Atgeta, Hiroshija Sugimota in Thomasa Demanda. Izbrane fotografske serije omenjenih umetnikov so podrobneje predstavljene v magistrskem delu. Izpostavljeno je tudi delo slovenskega fotografa Damjana Galeja. Glavna tema magistrskega dela, tako v teoretičnem kot praktičnem delu, je problematiziranje ideje poetike, ki je del tudi vizualne umetnosti. Poleg likovnih elementov, ki vplivajo na formalno zgradbo, in spremenljivk, ki vplivajo na fenomenološko zaznavo fotografskih podob, je raziskovana tudi simbolika vidnega, ki gledalce vabi, da o fotografijah premišljujejo in si fotografske prizore ogledujejo skozi perspektivo lastne izkušnje, čustvene ali druge. Delo izhaja iz predpostavke, da se ideja poetike v lingvističnem smislu in fotografija lahko dopolnjujeta ter da s poetičnim vizualnim jezikom fotografija pridobi čustveni naboj. V ta namen so izpostavljeni pojmi, kot so lepo, sublimno, subtilno, mistično in melanholično. Ob tem, da določene fotografije zaznamo kot lepe, jih hkrati zaznamo tudi kot žalostne in srhljive. Lahko vzbujajo občutke hladnosti, brezčasnosti, brezvoljnosti in vdanosti v usodo. Nadalje, tako poezija kot fotografija slonita na podobi, ali indeksikalni ali imaginarni. Praktični del naloge zajema izdelavo fotografske knjige. Motiv knjige so zapuščene stavbe. V nalogo je vključena tudi poezija avtorice, ki nato vidno sliko združi z nevidno.
Ključne besede: fotografija, poetika, melanholija, sublimno.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

9.
Spoznavanje čebele - projektno delo v vrtcu : diplomsko delo
Nastja Božič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Spoznavanje čebele – projektno delo v vrtcu« temelji na izvedbi projekta, s katerim smo predšolskim otrokom v vrtcu Pod gradom, starim od 2 do 4 leta, približali življenje in svet čebel ter ostalih žuželk. V teoretičnem delu smo predstavili življenje čebele, čebelo kranjsko sivko, opraševanje in domovanja. Življenje čebel smo podrobno opisali, spoznali čebelje pridelke ter se dotaknili ukrepanja ob čebeljem piku in varnosti v okolju, kjer so pomembni tudi drugi opraševalci. V empiričnem delu smo otrokom temo predstavili v okviru naravoslovnih dejavnosti, ki so se prepletala z drugimi področji kurikuluma. Seznanili smo jih s pomembnostjo čebel ter jih spodbudili k razmišljanju o možnih posledicah brez njih. Razumevanje in njihovo osvojeno znanje smo preverili z intervjuji, 10 otrok iz dveh različnih skupin pa smo še vključili v sestavljen vprašalnik, ki smo ga uporabili na začetku, v sredini ter na koncu projekta. S tem smo si pomagali pri evalvaciji projekta, ki je trajal dobrih deset mesecev. Ugotovili smo, da je otrokom način dela zelo ustrezal, saj so rezultati pokazali nadpovprečno uspešnost. Pokazalo se je, da so pridobili bogate konkretne izkušnje in izboljšali svoje znanje o pomembnosti opraševalcev. Skozi projekt so razvili spoštljiv odnos do narave in postali samozavestnejši pri reševanju naravoslovnih problemov.
Ključne besede: čebela, opraševalci, projekt, narava, vrtec
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 181; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (8,69 MB)

10.
Metaphorical language and Alzheimer's disease in Lisa Genova's novel Still Alice : m. a. thesis
Nastja Prajnč Kacijan, 2022, magistrsko delo

Opis: The thesis analyses metaphorical language in Lisa Genova’s novel Still Alice. It aims to explain in what ways metaphorical language contributes to the portrayal of Alzheimer’s disease, especially from the point of view of the protagonist, Alice. Alice is 50 years old and at the prime of her career as a professor and researcher when she is diagnosed with early-onset Alzheimer’s disease. The novel focuses on her experience of the progressing disease and the way it influences her relationships with her husband and three children. Since scientific terminology is frequently used in the novel, one part of the thesis explains medical terms closely connected to dementia and Alzheimer’s disease. Another section describes various common portrayals of the two concepts in literature and media, because these reveal the general and stereotypical perception of Alzheimer’s disease and its stigmatized patients. These portrayals are connected to themes of water imagery, apocalyptic imagery or imagery of war or crime. The thesis attempts to discover whether such portrayals are also used within the metaphorical language of the novel, specifically in those excerpts that include either Alzheimer’s disease explicitly or other abstract and physical entities that are connected to the disease.
Ključne besede: Still Alice, Alzheimer’s disease, dementia, metaphorical language, Lisa Genova.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici