| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni in finančni vidik izbrisa podrejenih obveznic - primer RS
Nastja Levart, 2017, magistrsko delo

Opis: Globalna finančna kriza je tako v svetu kot pri nas sprožila vrsto protikriznih ukrepov, s katerimi smo skušali na čim višji ravni ohraniti stabilnost nacionalnih in mednarodnih finančnih sistemov. Na ravni Evropske unije so bile države članice k sprejemanju določenih ukrepov zavezane, nekatere smernice pa so bile podane kot priporočila. Eno od ključnih priporočil Evropske komisije je bilo razporeditev bremen pri reševanju bank, ki pa je le v Sloveniji izmed vseh članic povzročil kaskado izbrisov podrejenih obveznic v šestih bankah. V magistrskem delu na tem primeru raziskujemo pravni in finančni vidik izbrisa in ugotavljamo njegovo finančno in ekonomsko upravičenost ter zakonitost in ustavnost. Pri pregledu obstoječih dokumentov in podatkov o postopku ugotavljamo, da je Slovenija v namen izbrisa podrejenih obveznic spremenila nacionalno zakonodajo, jo uveljavila retroaktivno ter izbris realizirala na osnovi izračunov o kapitalski neustreznosti, ki niso dostopni za evalvacijo. Postopek izbrisa je v slovenski javnosti spodbudil močne odzive in proteste, saj je bilo izbrisanih okoli 1.000 obveznic v skupni vrednosti okoli 441 milijonov evrov. Skozi odzive in ocene glede izbrisa se je glede tega izpostavilo več vprašanj, ki so se v prvih letih osredotočala zlasti na pravni vidik, kasneje pa je postajal vse pomembnejši finančni vidik. Slovenska zakonodaja je namreč ob sami izdaji obveznic njihov izbris predvidevala le v primeru stečaja, ki je bil zaradi večinskega lastniškega deleža države malo verjeten. Izbris brez stečaja so kasneje omogočile šele spremembe v zakonodaji, pri čemer so se začela pojavljati utemeljena vprašanja ustavnosti retroaktivne uporabe, ki je v nasprotju z Ustavo RS. Med pregledom okoliščin in tudi razvoja odziva javnosti na postopek pa se je izkazalo, da vprašanje zakonitosti in ustavnosti ni tako ključno, kot je vprašanje ekonomske upravičenosti ukrepa. Ekonomska upravičenost je namreč v prvi vrsti bistvena tudi za presojo pravnega vidika, v drugi vrsti pa predstavlja odprto vprašanje težavo samo po sebi. Vzorčni podatki in izračuni, ki naj bi pokazali kapitalsko neustreznost slovenskih bank in ki so bili ključni faktor izbrisa, namreč niso na razpolago za evalvacijo.
Ključne besede: izbris podrejenih obveznic, finančni vidiki izbrisa obveznic, pravni vidiki izbrisa obveznic.
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 623; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
DAVČNA HARMONIZACIJA V EVROPSKI UNIJI
Nastja Levart, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju se bom osredotočila predvsem na davčno harmonizacijo v Evropski uniji in kakšna je njena definicija. Poiskala bom prednosti in slabosti davčne harmonizacije. V nadaljevanju bom raziskovala tudi področje harmonizacije treh davkov, kjer bom podrobneje predstavila harmonizacijo davka na dodano vrednost, harmonizacijo davka na dohodek pravnih oseb in harmonizacijo davka na dohodek fizičnih oseb. Na kratko bom opisala različne sisteme obdavčevanja dohodnine v Evropski uniji in teoretične ter zakonske osnove za harmonizacije davka na dohodke. Diplomski seminar bo zajemal tudi mnenja in polemike številnih teoretikov in ekonomistov, ki so se opredeljevali za ali proti harmonizaciji davkov v območju Evropske unije.
Ključne besede: davčna harmonizacija, enotni trg, davki, osebni dohodek.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 840; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (685,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici