| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiškoknjižni vpisi v zvezi z razlastitvenimi postopki s pregledom sodne prakse
Nastja Dolamič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega pregled celotnega postopka razlastitve, s katerim se prisilno odvzame ali omeji lastninsko pravico v korist države, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Predmet razlastitve in omejitev lastninske pravice so lahko le nepremičnine. Z Ustavo RS so opredeljeni dopustni okvirji razlastitve, v skladu s katerimi se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji le na podlagi zakona, proti nadomestilu v naravi ali odškodnini ter pod pogojem, da je takšen poseg v javno korist. V skladu z zakonsko ureditvijo z razlastitvijo pride do popolnega odvzema lastninske pravice, medtem ko se v primeru omejitve lastninske pravice ta le delno odvzame. Lastninska pravica se lahko omeji s pravico začasne uporabe ali obremenitvijo z začasno ali trajno služnostjo. Institut razlastitve je v zakonski ureditvi predviden kot skrajni ukrep, ki se lahko uporabi izključno za izvedbo prostorskih ureditev, ki so v javno korist. Ob tem je potrebno zadostiti pogoju, da je takšna ureditev nujno potrebna in v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico. Razlastitev je tako nedvomno najtežji poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih in premoženjskih pravic. V zvezi z razlastitvenimi postopki je potrebno upoštevati tudi zemljiškoknjižno pravo, saj predstavlja pomemben vidik na področju nepremičninskega prava. Pri pravnem prometu z nepremičninami je pomembno zlasti zanesljivo varstvo zaupanja v podatke, ki so vpisani v zemljiški knjigi, kot javni evidenci. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Z vpisi v zemljiško knjigo se tako zagotovi publiciteta podatkov, na podlagi katerih se je mogoče seznaniti s pravnim stanjem nepremičnin. Skozi obravnavo razlastitvenih postopkov so zato izpostavljene posebnosti zemljiškoknjižnega prava in zemljiškoknjižni vpisi na tem področju, vključno s pregledom aktualne sodne prakse.
Ključne besede: lastninska pravica, nepremičnina, javna korist, odškodnina, razlastitev, razlastitveni postopek, omejitev lastninske pravice, začasna pravica uporabe, služnost v javno korist, zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 19337; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (982,49 KB)

2.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI LJUTOMER
Nastja Dolamič, 2015, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja vseh ljudi je odvisna od zdravja, ki je ena temeljnih pravic vsakega posameznika, prav tako je tudi družbena vrednota. Že Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148 in 47/2013 – UZ90,97,99) vsem državljanom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 15/2008 - ZPacP, 77/2008 - (ZDZdr), 40/2012 - ZUJF, 14/2013) določa obseg zdravstvene dejavnosti, kako in kdo jo izvaja. Zdravstvena dejavnost se v okviru mreže javne zdravstvene službe opravlja kot javna služba, ki se izvaja v javnem interesu. V našem pravnem sistemu zdravstveno dejavnost delimo na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost. Narava obeh dejavnosti je negospodarska. Na območju Občine Ljutomer osnovno zdravstveno dejavnost opravlja javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, ki ga je soustanovilo več občin ter fizične osebe na podlagi koncesije. Občine soustanoviteljice so Občina Ljutomer, Občina Veržej, Občina Križevci in Občina Razkrižje. Lekarniška dejavnost, ki je del primarne zdravstvene dejavnosti, pa je urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 38/1999, 86/2002 - ZOZPEU, 2/2004) in se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. V Občini Ljutomer lekarniško dejavnost opravlja Lekarna Ljutomer, ki je organizacijska enota javnega zavoda Pomurske lekarne.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, primarna zdravstvena dejavnost, mreža javne zdravstvene službe, osnovna zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesije, Občina Ljutomer
Objavljeno v DKUM: 21.07.2015; Ogledov: 3045; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (493,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici