| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1560; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi tematsko predstavlja razvojno pot dveh zemljiških gospostev, ki sta posestno vključevali tudi prostor širše okolice mojega domačega kraja. Osrednji del naloge je raziskava gradiva uradnega popisa prebivalstva iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi z davčno reformo vladarice Marije Terezije. Ta del vsebuje transkripcijo in obdelavo dveh popisov: prvi popis zajema gospostvo Blagovna z vključenim nekdanjim gospostvom Rifnik, drugi pa gospostvo Žiče. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, temveč je to imenski seznam hišnih gospodarjev in njihovih statusov. V gospostvu Blagovna najdemo predvsem kajžarje, katerim je glavni vir preživetja predstavljalo najemno ročno delo, in četrtinske kmete. V popisu gospostva Žiče pa po številu izstopajo polovični kmetje in vinogradniški kajžarji. Iz popisov je razvidno, koliko podložnih družin, in v katerih krajih, je sredi 18. stoletja živelo v okviru gospostev Blagovna in Žiče, ter socialna struktura obeh gospostev.
Ključne besede: Blagovna, Rifnik, Žiče, popis hiš leta 1754, transkripcija, prebivalstvo, Marija Terezija.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1314; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici